V monografiji, ki je pred leti izšla,  je njegov brat prof. Janez Zupet opisal njegovo življenjsko in umetniško ustvarjanje: Krištof Zupet je eden od tistih samotnežev, ki že več kot pol stoletja neopažen vztraja v zvišenem poslanstvu polnokrvnega umetnika in se je ves ta čas znal postaviti po robu razdiralnemu toku krizne moderne umetnosti. Odločilni dejavniki, ki mu to omogočajo so: pristna in globoka religioznost, ki mu pomeni nekaj povsem naravnega in samoumevnega. Drugi dejavnik je njegova bolezenska načetost. Zaradi svoje živčne obolelosti je moral dolga leta prebiti v bolnišnici, kjer si je v trpljenju in preizkušnjah nabiral  neprecenljive življenjske izkušnje. Tretji dejavnik pa je njegova seznanitev z dramatikom Ivanom Mrakom, ki je postal njegov enkraten učitelj, mentor, vzornik in prijatelj. Nanj je imela tudi močan vpliv Mrakova pokojna žena slikarka Karla Bulovec.

Krištof Zupet je vešč vseh slikarskih žanrov, najbolj dognan in prepričljiv pa je v portretih. Portretiranje sam imenuje »potovanje po obrazu«. V portretih je neizprosen iskalec resnice o človeku. Ne zanima ga upodobljenčeva zunanjost, ampak se zazira v njegovo dušo in išče njegovo pravo podobo.

Vsa Krištofova umetnost je pričevanje, pričevanje za luč, za vero in upanje, za lepoto in smiselnost življenja, za dragocenost sprejetega trpljenja, za moč ljubezni in končno za Boga. Še posebej to velja za njegovo sakralno umetnost. Njegova sakralna dela lahko občudijemo tudi na našem področju. V župnijski cerkvi v Ajdovščini je monumentalna slika Janeza Krstnika. V kapelicah na Gradišču pri Vipavi pa je 14 postaj križevega pota v fresko tehniki. Poleg tega je naslikal več podob Križanega. Dve taki podobi lahko občudujemo tudi na pričujoči  razstavi. 

Krištof verjame v nenadomestljivo in neuničljivo moč umetnosti, ki človeka prebuja, ozavešča in usposablja za največja življenjska tveganja in najvišje duhovne spone.

Gospod Krištof Zupet je v življenju šel skozi kalvarijo trpljenja in so se pri njem tudi v trpljenju rodile odlične slikarske stvaritve, ki jih na razstavi lahko občudujemo. Take stvaritve lahko doseže zares polnokrvni umetnik, ki ne naseda tekočim umetniškim tokovom in je sposoben iz svoje notranjosti projecirati na slikarsko platno vso barvitost in lepoto svojega notranjega sveta.

Niko Ličen