Svojo raziskavo je avtorica usmerila predvsem v raziskovanje procesov civiliziranja in higienizacije ter makrobiotičnih nasvetov in navodil za zdravo življenje v dobi meščanstva. Raziskava je zajela higieno telesa ter snago vsega, kar je prihajalo z njim v stik od najširšega življenjskega okolja pa do najbolj intimnih kosov obleke in perila vse od poznega 18. stoletja pa do časa tik pred drugo svetovno vojno. Potem, ko se je zgodovinopisje skoraj do zadnjih desetletij 20. stoletja osredotočalo na 'dogodkovno' zgodovino povezano z ekonomskimi in političnimi prelomi, revolucijami in osebnostmi, se novejša zgodovina ukvarja vse bolj z zgodovino malega človeka, z zgodovino vsakdanjega življenja. Primer take raziskave je delo Andreja Studna, mentorja omenjene doktorske naloge, ki v knjigi 'Volja do dela je bogastvo' opisuje življenje in delo stavbenika Matka Curka, iz Šturij (Slekotov), ki je v Ljubljani gradil po Plečnikovih načrtih. Meta Remec pa se v svojem delu ukvarja s proučevanjem življenjskih razmer z vidika socialne medicine zgodovine.

V knjigi 'Podrgni, očedi in živali otrebi' Meta Remec obravnava higieno in snago v dobi meščanstva. Predvsem epidemije kolere so nekako prisilile oblasti, da so se bolj zavzeto začele spoprijemati s higienizacijo tako v mestu kot na podeželju. Tako so na primer izdali Nauk slovenskim županom, ki vsebuje navodila o uvajanju higienskih predpisov kot so čiščenje in razsmrajevanje ulic, odstranjevanje smeti, fekalij, ureditev stranišč, gnojišč, skrb za pitno vodo tako v mestu, kot na podeželju. Tudi navodila glede vzdrževanja osebne higiene so bila zelo nazorna: »Podrgni pomeni, da se moraš z vodo skrbno umiti tudi po vratu in za ušesi, da očediš obleko in svoje telo otrebiš uši, bolh…«

V knjigi 'Bakh, tobak in Venera' pa se avtorica posveti vprašanju prehrane, odnosu do alkohola, tobaka (in drugih opojnih substanc) in spolnosti v dolgem 19. stoletju. O skrbi za zdravje in zdravo prehrano je izšlo veliko priročnikov, nasvetov v tedanjem časopisju in revijah. Vzgojne knjižice Antona Martina Slomška in Bonaventura Jegliča so bile namenjene ne samo učiteljem in župnikom pač pa predvsem staršem kot pouk v vzgoji otrok. Iz naših krajev sta veliko delo v tej smeri napravila zdravnika Just Bačar z Uhanj in Anton Brecelj iz Žapuž.

Just Bačar se je ob svojem zdravniškem delu ukvarjal tudi z zdravstveno vzgojo in preventivnim delom. Pisal je zdravstvene članke in jih objavljal v listih Veda, Soča, Naš glas. Njegovo najobsežnejše delo je nekaka zdravstvena enciklopedija Zdravje in bolezen v domači hiši. Napisal je le prva dva zvezka, njegovo delo je nadaljeval Josip Potrata. Prav tako je več priročnikov o zdravju, boleznih in preventivi, o spolni vzgoji, zdravstvu v preteklosti in sedanjosti pripravil tudi Anton Brecelj.

Knjigi 'Podrgni, očedi in živali otrebi' in 'Bakh, tobak in Venera' sta zanimivi za vse, ki jih zanima, kašno je bilo vsakdanje življenje nekoč in kako se je dvigoval oziroma izboljševal življenjski standard tako v mestu kot na podeželju.

Zdenka Žigon