Črta, ploskev, barva - roka riše, srce se smehlja, potem pa zajoče; spomin zapeljivi plesalec utrujenih nog poskakuje, korak v levo, korak naprej; sonce, eno samo in nato še eno; barvna paleta neučakano nagovarja, pobarvaj, povej, zajoči, posesaj drobtinice deževnega dne, sprejmi darilo iztegnjene roke; pozdravi dvojčico v ogledalu tam za črto;  je v tisti nedotaknjeni  tubici vse tisto, kar še ni bilo … Življenske zgodbe, ki iščejo odvezo, kličejo po svobodi, dišijo po bolečini, prebožavajo svet tam zunaj; zgodbe, ki se hranijo s toplino molka jutranjega pozdrava; zgodbe ploskovno načrtane se barvito nasmihaljo presenečenim obiskovalcem razstv. 

Številni obiskovalci in predstavniki strokovnih služb Doma na Krasu so 14. novembra v Galeriji Vipavski Križ pomagalo pospremili, za večino slikarjev skupine Likovni laboratorij prvo javno predstavitev slik, ki jih skupina kontinuirano, pod vodstvom mentorice Damjane Štrukelj, prof. lik. umet., ustvarja tako v domu kot v programih zunanjih, gostiteljskih kulturnih društev in zavodov. Svoja dela so pod organizatorstvom Kulturnega društva Norma 7 - v sodelovanju s Turitičnim društvom Vipavski Križ - predstavili: Slavko Bartole, Sead Čehić, Katja Černe, Irena Ditinger, Dean Dobrilovi, Nina  Forstnerič, Ivica Korenča, Janko Križaj, Vinko Lekše, Tomaž Loboda, Marija Pinter, Peter Resnik.

Slika? Poleg same razstave so se v spremljajočem programu, z recitalom poezija Srečka Kosovela, predstavili bralci Literarne skupine doma, ki jih spodbudno vodi mentorica Karmen Jeranče. Na kulturno obarvanem, nadvse prijetnem srečanju, ki je dišalo po barvitosti slikovnih in Kosovelovih besednih sporočil, je predstavljeni program stanovalcev izkazal pomembnost mentorskega dela in pomembnost javne predstavitve ustvarjalne govorice posameznika ali skupine izven zavoda, v katerem predstavljeni ustvarjalci sicer živijo in ustvarjajo.

Življenjske zgodbe razstave Prebujenje se presenečenemu obiskovalcu barvito nasmihajo, v oblačilu črte, ploskve in barve ponujajo pogled v svet, ki ga vse prepogosto prezremo. Hitimo, mudi se nam naprej. Zakaj že?

Ivana Keber