Slike so slikarji ustvarjali na Sinjem vrhu nad Ajdovščino od 27. junija do 2. julija 2016. Umetniški vodja simpozija je bila Anamarija Stibilj Šajn, ki bi morala razstavo tudi predstaviti, vendar ji zaradi vremenskih razmer, tako kot še nekaterim drugim udeležencem simpozija iz ljubljanske smeri, ni uspelo priti.

V vseh teh letih se je v okviru projekta Slovenija, odprta za umetnost zvrstilo skoraj 600 umetnikov iz vseh celin. Letos je na simpoziju sodelovalo 23 umetnikov, od tega 14 iz Slovenije, častna gosta pa sta bila Zdravko Milić iz Hrvaške in Sergej Kapus iz Slovenije. Poleg Kapusa Slovenijo zastopajo še: Brut Cariniollus, Črtomir Frelih, Damjana Plešnar, David Ličen, Kaja Urh, Klavdij Tutta, Klemen Brun, Maruša Šuštar, Meta Šolar, Mira Ličen Krmpotič, Peter Marolt, Polona Kunaver Ličen in Tanja Verlak. Preostali sodelujoči na simpoziju so bili še: Walter Köstenbaure (Avstrija), Zdravko Milić in Toni Franović (Hrvaška), DaniaSpizzamiglio in GianniBorta (Italija), NoriakiSangawa (Japonska/Slovenija), SimäoBessa (Portugalska/Slovenija), Dragana Knežević in Gala Čakin (Srbija).

Razstava del 24. mednarodnega likovnega simpozija je raznolika in pestra. Na Sinjem vrhu umetnik naredi civilizacijski odklop in objame ga vse, kar je prvinsko. Čudovita narava, umetniki, drug drugemu naklonjeni, pa čeprav prihajajo iz različnih okolij, govorijo različne jezike, ustvarjajo v različnih poetikah, imajo različne navade in različna kulturna ozadja- tam zgoraj se vse poveže v harmonično sobivanje, tam zgoraj so pogoji za ustvarjanje. Pogled se odpira, daleč naokrog, v daljavo, v neskončnost. In odpira se tudi tisti, ki je povsem introvertiran, ki predstavlja zazrtje posameznika v osebne globine.

»In kako potem vse, kar je nastalo, postaviti na skupne temelje, poiskati skupni imenovalec, dati v okvir? Težko in navsezadnje tudi nesmiselno, zato tudi ne predpisujemo tematike, ne postavljamo izraznih ali tehničnih omejitev. Okvirji so le navidezni, znotraj njih je posameznik, s svojo vlogo, s svojim likovnim poslanstvom, s svojo govorico. On in samo on. In vsaka stvaritev je del njega. A vsa nastala dela v tem času, ki sega po novih medijih, ki skuša preseči konvencionalno, vendarle pripadajo tistemu, kar predstavlja klasično slikarsko vrednoto, kar predstavlja slikarsko platno in barve, kar pripada štafelajnemu slikarstvu, pa četudi je platno položeno kar na tla in se slikar sklanja nad njega kot na svojega zaupnika – z vsem spoštovanjem in predanostjo, v trdni medsebojni povezavi. Torej, tisto slikarstvo, ki naj bi bilo za odpis, ki naj bi ga vrgli na smetišče zgodovine, je še vedno aktualno. Je zanimivo in mamljivo ter tako zelo vznemirljivo. Je še vedno tu in živi nešteto neomajnih življenj, ki se preobražajo in vendar se vedno znova vračajo k slikarskemu bistvu.« Tako Anamarija Stibilj Šajn, ko vsako leto znova organizacijska ekipa izbira in povabi »tja gor« ustvarjalce, ki bodo s svojimi deli dodali košček mozaika na že tako bogat umetniški fundus; in v svojem razmišljanju se dotakne tudi tistega, brez katerega »Pogleda od zgoraj« ne bi bilo:

 »Žal pa smo letos izgubili Hieronima Vidmarja, vsakoletnega gostitelja simpozija, ki je skrbel za naravo in kulturno dediščino. Njegovo delo bo nadaljevala njegova družina Vidmar. Hieronim je bil vedno z nami, vedno nam na uslugo in še vedno bodo umetniki radi prihajali sem na goro zaradi tebe, tvojih neomajnih vizij, odločnih in plemenitih dejanj, ki si jih uresničeval skupaj s svojo družino in somišljeniki…Bili smo vsi. Nihče ni manjkal. Hieronim je bil z nami, vedno na uslugo. In odmislili smo vse tisto, kar je glodalo v nas. Upali smo, verjeli. Takrat in še celo poletje…Sedaj je Pogled od zgoraj postal tudi Njegov pogled.«

Razstavljena dela bodo obiskovalcem na ogled do 8. februarja.

Vladimir Bačič