Baritonist Marko Kobal je prvak ljubljanske Opere, kjer je solist od leta 1994. Rojen je bil v Malem Polju pri Ajdovščini. Izobraževal se je na mednarodni pevski šoli (prof. Marjana Lipovšek , prof. Alfred Burgstaller), na Srednji glasbeni in baletni šoli (prof. Marko Bajuk) in v opernem studiu pri profesorici Alenki Dernač Bunta.

Debitiral je kot Germont v Traviati leta 1994. Pel je številne nosilne in naslovne baritonske vloge. Gostoval je v Splitu, Zagrebu in Mariboru, sodeloval z različnimi domačimi in tujimi orkestri ter posnel zgoščenki. V letu 2006 je prejel naziv operni prvak.

O njem so napisali:

»Po baritonistu Samu Smerkolju, ki je konec šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot Rigoletto navduševal publiko, smo dobili ponovno pravega norca Rigoletta, norčavega, ljubečega do svoje hčere in maščevalnega do njenega ljubimca, vojvode Mantovskega. Baritonist Marko Kobal se je v zadnjih letih razvil v odličnega karakternega pevca in igralca, na premieri je izzval po glavni ariji navdušene ovacije na odprtem odru. To je bil pravi norčavi in v žalosti grozeče maščevalni Rigoletto, igralsko in glasovno izreden.«

(Rigoletto sijajno začel ljubljansko sezono, L. Sodja, Celovške novice, 4. 10 2013)

»Osrednji lik opere, na zunaj grbast, grotesken, zajedljiv in škodoželjen, navznoter topel in ljubeč, pretirano očetovsko zaščitniški dvorni norec, zaživi z Markom Kobalom kot prvovrstni dramatični verdijanski bariton, ki s svojimi doživetimi in domiselnimi kreacijami na sceni uspešno prebuja značilni Verdijev vihar čustev in s tem daje tehten prispevek pri ohranjanju dinamično napete drame…«

(Tragična norčavost, T. Gregorič, Primorske novice 2. 12. 2013)

Seznam osrednjih opernih vlog v vsega 20 letih je zares impozanten: Rigoletto (Rigoletto), Renato (Ples v maskah), Germont (Traviata), Marcel (La bohème), Sharpless (Madame Butterfly), Belcore (Ljubezenski napoj), Lescaut (Manon), knez Jelecki (Pikova dama), Marco (Gianni Schicchi), Herman (Hoffmannove pripovedke), Vitez (Ksenija), grof Luna (Trubadur), St. Brioche (Vesela vdova), Nabucco (Nabucco), Tonio, Taddeo (Glumači), Alfio (Cavaleria rusticana), Miller (Luisa Miller), Scarpia (Tosca), Lovro (Gorenjski slavček), tretji sluga (Črne maske), Morales (Carmen), Krušina (Prodana nevesta), Zsupan (Cigan baron), Maurevert (Hugenoti), Gozdar (Rusalka), Fiorello (Seviljski brivec), Amonastro (Aida), Leander (Zaljubljen v tri oranže), Gerard (André Chénier), knez Igor (Knez Igor), Lescaut (Manon Lescaut), Dobrovik (Planinska roža), Kralj, Povodni mož (Trije muzikanti), Poljanec (Tičnik), Konzul (Pirati iz mesta Pezance), Assan (Konzul), Škrat (Sneguljčica), Glasnik (Oedipus Rex), Pevec (Ljubezen kapital).

Nagrada Sama Smerkolja je strokovna nagrada za umetniške dosežke slovenskih opernih pevcev, posebej na področju komorne opere in je poimenovana po baritonistu Samu Smerkolju, ki je bil med slovenskimi opernimi prvaki ne samo odličen pevec, ampak prav tako dober in inteligenten igralec. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado in bil eden redkih odličnih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru.

S podeljevanjem nagrade želijo med opernimi umetniki v Sloveniji ohranjati zavest o vrednotah naše pretekle in sedanje slovenske operne glasbene kulture. Dosedanji nagrajenci so: Janez Lotrič (2013), Vlatka Oršanić (2012), Mirjam Kalin (2011), Rebeka Radovan 2010), Robert Vrčon (2009) in Andrej Debevec (2008).

rl