19. marec – 13. april

V Lokarjevi galeriji je bila 19. marca pred številnim občinstvom otvoritev zanimive razstave treh avtorjev iz štajerske regije – Gregorja Pratnekerja, Tomaža Milača in Vesne Davidovič. Vsi trije pripadajo srednji generaciji slovenskih ustvarjalcev. Kot ustvarjalci si ne bi mogli biti bolj različni, kar daje tokratni razstavi prav poseben čar.

Gregor Pratneker je klasičen slikar zvest likovni tehniki olja na platnu.  Ideje za njegova likovna dela nastajajo med sprehodi v naravi ali planinarjenjem. Slike nato nastajajo v ateljeju, navadno s pomočjo fotografije, ki služi oblikovanju kompozicije. Osrednji motiv v Pratnekerjevih delih je drevo.

Njegove pokrajine so prizorišča, s katerimi izraža svoje navdušenje nad naravo, v kateri najde izpolnitev svojih umetniških ciljev. Slikarja privlači igra svetlobe, sončnih žarkov, ki prodirajo skozi drevesa in se prebijajo v ospredje podobe. Gregorja Pratnekerja bi lahko uvrstili med figuralno krajinsko slikarstvo, povezano z izkušnjami impresionistov, fauvistov in ekspresionistov, ki pa jim vdihuje lastno sugestivnost in veščine dobrega in prepričljivega slikarja.

Ustvarjanje Tomaža Milača je zelo samosvoje in izhaja izključno iz prepleta ustvarjalčeve domišljije in stvarnosti. V njegovih delih prevladujejo prizori apokalipse, propadanja, ubijanja, depresije, stanja norosti. Velikokrat so prisotne metamorfozne spremembe iz živali v človeka in obratno. V Milačevih delih se pojavljalo elementi, ki praviloma ne sodijo skupaj. Tomaž Milač vseskozi goji prepoznavno likovno govorico, v kateri odseva slikarjev pogled v možno ali imaginarno prihodnost, kjer iz živalskih vrtov osvobojene živali, nenavadna fantomska bitja, tehnološki odpadki in uničena pokrajina nadomeščajo lepoto narave in tehnološko dovršenost urbanih okolij.

Dela Vesne Davidovič so abstraktne pripovedi, ki nam govorijo zgodbe o nepredmetnem svetu, o igri vizualnih energij barv in form in nepredvidljivih podob. Za svoje izražanje uporablja le vizualni jezik, sestavljen iz temeljnih likovnih prvin in likovnih spremenljivk.

Njeno slikarstvo je nemimetično, saj ni vezano na predmetni svet. V njenih delih prevladuje gestualnost in spontanost.  Avtoričina slikovna avantura je odprto delo, ki ga lahko gledalec prosto bere. Ne obremenjuje se z okolico, saj dela predvsem zase, nevšečno, brez manipuliranja z gledalcem.

Vladimir Bačič