Lokarjeva galerija, 28.11. - 20.12.2025

Samo Perpar je rojen leta 1954 v Ljubljani. Študiral na ALU v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1983 pri prof. Gustavu Gnamušu. Član ZDSLU od leta 1984. Živi kot samostojni umetnik v Ljubljani.

Akademski slikar Samo Perpar pripada močni generaciji diplomantov ljubljanske akademije, ki so na začetku osemdesetih let preteklega stoletja v vzdušju tedanje slikarske renesanse v okviru t. i. nove podobe in novega ekspresionizma vzpostavili svež in originalen vzorec (post)modernističnega slikarstva na Slovenskem. Skupaj z Borisom Zaplatilom, Klavdijem Tutto, Vladom Stjepićem, Igorjem Fistričem, Ivom Prančičem in drugimi iz skupine, ki je pred leti večkrat skupaj razstavljala kot Generacija 82, je obšel takrat prevladujočo figuraliko in se, tudi pod vplivom profesorja Gustava Gnamuša, eklektično navezal na zapuščino informelske abstrakcije ter jo napolnil z novo energijo in izrazom, za katerega so bili značilni uživaški, skoraj hedonistični odnos do ustvarjanja, žareči kolorit v kontrastih komplementarnih barv in razprta asociativnost dinamičnega slikovnega polja podobe. Neposredni likovni nagovor, pri katerem sta v ospredju elementarna vizualna energija širokopoteznih zamahov čopiča in moč barve, je do današnjega dne ostal temeljni princip njegovega slikarstva. Odlikujeta ga močna ekspresivnost ter nenehno kroženje oblik v divjem, muzikalnem ritmu, s katerim se mehke, vzvalovane oblike razlivajo prek robov posamezne podobe velikega formata. Vtis celote brutalno spregovori o moči gestualne abstraktne podobe, v katerem je viden individualni odtis roke in telesa. Ni naključje, da Samo Perpar slika ob glasbi, sodobna improvizirana glasba je neposredna spodbuda za izbrani ustvarjalni ritem in tok nastanka podobe. Lahko rekli, da je dokončana slika ilustracija glasbene podlage, je vznemirljiv neposredni dialog obeh umetniških izrazov.

Slike Sama Perparja so napolnjene z igrivim nabojem prostodušne in snovno bogate kreativne moči, ki v sebi skriva tudi veliko mero discipline in izvežbane slikarske veščine, pri delu v ateljeju strnjene v eruptiven slikarski ritual. S sugestivno, skoraj 'otipljivo' energijo nagovarjajo zlasti tiste ljubitelje umetnosti, ki v času elektronskih medijev še verjamejo v čutno, prvinsko moč naslikane podobe.

Vladimir Bačič