Silva Karim je bila rojena v Beli pri Podkraju, gimnazijo je obiskovala v Idriji in leta 1981 zaključila Pedagoško akademijo v Ljubljani; po uvedbi visokošolskega študija likovne pedagogike je na isti fakulteti zaključila tudi visokošolski univerzitetni študij in leta 2006 tam tudi uspešno magistrirala.

Na svoji strokovni poti vseskozi uspešno prepleta pedagoško dejavnost in likovno ustvarjanje, pri čemer je opaziti, da s svojo (človeško in profesionalno) občutljivostjo ne raziskuje samo različnih likovnih postopkov in tehnik, temveč zna prisluhniti tudi otroški duši in jo odpirati za raznolika likovna obzorja. Poznamo jo kot svetovalko za likovno izrazno področje otrok (sodeluje z revijama Cicido in Ciciban, revijo Razredni pouk), s strokovnimi predavanji in delavnicami pogosto sodeluje na izobraževanjih za učitelje, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo, največ izobraževanj pa izvaja za področje kiparstva in za uporabo informacijske tehnologije. Leta 2011 je izdala odmevno knjigo Velike umetnine za male umetnike, v kateri na sodoben in dejaven način otroke uvaja v likovno raziskovanje in eksperimentiranje.

Kot likovna ustvarjalka se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, grafiko, slikarstvom, ilustracijo in unikatnim oblikovanjem v keramiki. Ilustrirala je že veliko knjig, tako za otroke kot odrasle, pa tudi priročnikov za učitelje. Imela je več samostojnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah ter likovnih kolonijah in mednarodnih ekstemporih..

V času študija je spoznala moža Azada, po narodnosti Kurda  iz Iraka, ki je prišel študirat na Likovno akademijo v Ljubljano. Dom in atelje sta si uredila v Ajdovščini. Predstavljata multikulturno družinsko skupnost v kateri živita vsak svoje versko prepričanje in v tem ne vidita nobenih življenjskih ovir. Tudi to, da dva umetnika ne moreta živeti skupaj, pri njiju ne drži. Pri Karimovih je prav umetnost tista stična točka, ki ju zbližuje. Tudi že odrasla otroka: sin in hči sta si izbrala umetniško pot.  
Silva pove, da je zanjo umetnost sestavni del življenja, ki jo osrečuje, jo notranje bogati, veseli in zadovoljuje. In prav to srečo in veselje želi  deliti z ljudmi preko  pedagoškega dela in umetniškega ustvarjanja. Da je to res, smo se udeleženci večera,  v tem zares lepem kulturnem srečanju z ustvarjalko, sami prepričali. 
Niko Ličen