Bil je znameniti kamnosek v slovenskih deželah in na Hrvaškem. Od leta 1677 je bil vodja kamnoseške delavnice v  Ljubljani. Kot domačin je bil sorodstveno in poslovno povezan s kamnoseki  in kiparji v naši dolini (Paccassi v Gorici). Oskrboval je cerkve s kamnito opremo (Ajdovščina, Lokavec, Mekinje, Ljubljana, Škofja Loka, Bled, Karlovec, Zagreb).

Pri delu je uporabljal plemeniti marmor iz Italije, pogosto črnega in raznobarvne kamnite vložke. Uvedel je obliko italijanskega zgodnjebaročnega oltarja. Kaže se slog evropske umetnosti, ki je zastopan tudi v arhitekturi, slikarstvu, umetni obrti, tudi v glasbi in književnosti. Baročne zgradbe na Primorskem (cerkve, gradovi) so delo domačih in tujih umetnikov. Njegov učenec je bil Pavlin Toma Jurjevič.

V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini sta dva oltarja delo Mihaela Kuša in sicer oltar sv. Roka in oltar Srca  Jezusovega, katera je posvetil tržaški škof Giovanni Muller 4. julija 1699.
Marjetka Bogataj