Vipavska dolina je s svojimi naravnimi danostmi neprecenljiva. Dolžnost vseh nas, ki te danosti uživamo, je odgovorno ravnanje do narave in ohranjanje le-te v njeni prvinskosti. Primer, kako lahko z nepremišljenim ravnanjem to čudovito naravo oskrunimo, je “markiranje” rajd na poti iz doline na Goro prek Benečije. 

Sam sem to pot odkril v času korone. Ker gre za precej manj obljudeno pot kot tisto, ki pelje od izvira Hublja na Okno, se mi je takoj priljubila in praktično ne mine teden,  ko je ne bi prehodil. Na žalost pa me je nedavno  čakalo neljubo presenečenje, ko so na kamnih in skalovju ob poti v vsem svojem fluorescentnem rožnatem blišču zasijale številke, ki označujejo zaporedje rajd. To nam omogoča, da se lahko učimo šteti od 1 do 40 ali pa od 40 do 1, odvisno od smeri pohoda. Če bi v urbanem okolju to še nekako prenesel, pa v naravo taka packarija nikakor ne sodi. Barva oznak dobesedno tolče v oči in se jim je nemogoče izogniti, s čimer nam je med drugim odvzet  privilegij občudovanja narave in razgledov. 

Nekaj oznak sem lastnoročno odstranil, tiste, ki so nasprejane na skalah, pa so na žalost večji zalogaj. Ampak se bo našla rešitev tudi za te. Vnetega označevalca/ko in ljubitelj/ico rožnatih barv pa prosim, da se v bodoče vzdrži grafitiranja narave, označevanje na planinskih poteh pa prepusti tistim, ki so za to usposobljeni.

Uroš Zupan