Količino in kakovost sadežev torej ohranjamo tudi s pravilnim obrezovanjem. Brez reza bi v večini primerov imela drevesa preveč plodov, ki se ne bi pravilno razvijali in bi težje dozoreli. Istočasno bi izčrpavali drevo, ki bi se prav tako slabše razvijalo in posledično slabše rodilo.
V naših vrtovih srečamo skoraj vse vzgojne oblike krošnje. Način obrezovanja je odvisen od prostora, ki je na voljo in ali si želimo samo sadje ali pa ima sadno drevo še kakšno drugo funkcijo v prostoru. Pri tem moramo upoštevati tudi podnebne razmere. V predelih, ki so izpostavljeni hujšim ekstremnim vremenskim vplivom, morajo biti krošnje sadnih dreves temu prilagojene.
Nasvete o posaditvi, ureditvi in negi sadovnjaka je na učni delavnici v mesecu decembru delil specialist za sadjarstvo Ivan Kodrič. Ker pa ni teorije brez dobre prakse, smo se 22. februarja 2016 zopet zbrali v Učnem centru Brje, od koder smo se skupaj odpravili v bližnji sadovnjak kmetije Čehovin. Ivan Kodrič je okrog 30-im udeležencem ob praktičnem prikazu rezi različnih sadnih dreves delil tudi strokovna navodila in napotke, dokler nas tema ni pregnala. Rez med posameznimi sadnimi vrstami se zelo razlikuje, zato smo se poglobili v najpogostejše sadne vrste, ki uspevajo pri nas: marelice, breskve, nektarine, češnje, jabolka, hruške in kaki. Pravi čas za zimsko rez sadnega drevja je druga polovica zime, to sta meseca februar in marec, ko so sadna drevesa še v mirovanju. V času mirovanja je namreč bistveno manj nevarnosti za okužbe nekaterih vrst. Pravilno obrezana sadna drevesa so tudi bolj odporna na razvoj sadnih bolezni, zajedavcev ali drugih škodljivcev.
Z vztrajnim učenjem, tudi ob napakah, si lahko vsakdo pridobi veščine obrezovanja sadnega drevja, da bo to dobro uspevalo in obilno rodilo.
Ingrid Marc