Za prijavo rastišč deluje aplikacija na Fitosanitarnem prostorskem portalu http://fitogis.mko.gov.si/, mogoče pa bo kaj pomagalo, čeprav je s fotografi j jasno vidno, da mnoge rastline že cvetijo. Ambrozija je ena najbolj alergogenih rastlin, ki se nezadržno in intenzivno širi tudi v Sloveniji. V tujini imajo že leta z zakonom zapovedano njeno odstranjevanje in zatiranje. Aprila 2010 smo tudi v Sloveni-ji sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, ki odreja nadzor nad invazivnimi tujerodnimi rastlinski-mi vrstami, med njimi tudi nad ambrozijo. Od 4. avgusta 2010 velja odredba, ki določa ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije, ki jih morajo izvajati lastniki zemljišč.
Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia L.) oz. ambrozija izvira iz Severne Amerike, od koder so jo v 19. stoletju zanesli tudi v Evropo. Sprva so se semena širila s semeni krmnih rastlin, kasneje pa tudi z mešanicami semen za ptice. V zadnjem času se semena pogosto prenašajo z gumami avtomobilov, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in s premeščanjem zemlje, humusa ipd. V Sloveniji se je ambrozija razširila po drugi svetovni vojni in danes jo naj-demo skoraj po vseh nižinskih območjih.
Je ena najbolj alergogenih rastlin sploh, saj cvetni prah povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sezonski alergijski rinitis ali rinokonjunktivitis – seneni nahod, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in (redkeje) kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Pri občutljivih ljudeh je dovolj že 20 zrn v m3 zraka, da se pojavi reakcija v obliki draženja v nosu in vodenega izcedka, zamašenega nosu (oteženega dihanja), zaporednega kihanja, srbenja, rdečice in solzenja oči, srbenja v žrelu in ušesih, posledično pa lahko tudi slabše koncentracije in razdražljivosti. Tako visoka koncentracija cvetnega prahu v zraku se pri nas pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Lani je bilo 17 takih dni, kar je največ v petnajstletnem merjenju cvetnega prahu.
Ambrozija je enoletnica, v jeseni odmre in zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija. Na posamezni rastlini dozori do 3000 semen, na večjih pa še bistveno več. Seme je kaljivo tudi do 30 let, zato je boj z njo dolgotrajen, toda nujen. Kjer raste manjše število, je najbolj učinkovito puljenje s koreninami vred, seveda še preden rastlina cveti oziroma dozorijo plodovi. Na večjih površinah je potrebno mulčenje oziroma košnja – priporočajo tri košnje v razmiku po 20 dni.
Rudi L
