Sredi julija prostori Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina niso samevali, saj so jih napolnili mladi iz vse Evrope. V Evropskem mladinskem orkestru pod imenom European Spirit of Youth Orchestra (ESYO) so se poleti združili glasbeniki iz Romunije, Španije, Srbije, Italije, Severne Makedonije, Madžarske, Nemčije, Slovenije, Belorusije, Poljske, Slovaške, Črne gore in Portugalske; evropske meje pa so tokrat presegli, saj je nekaj mladih prišlo tudi z vzhoda Rusije in Kitajske. Pod umetniškim vodstvom Igorja Corettija Kureta so pripravili poletno turnejo z naslovom United Together – GO! 2025 for a Europe of Good Friends. Poleg ESYO sta dogodke ob podpori Občine Ajdovščina organizirali Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina in Glasbeno društvo NOVA v okviru festivala Poletje v Vipavskem Križu, pod pokrovitelje pa so se podpisali Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu, Veleposlaništvo Italije v Ljubljani in Konzulat Velikega vojvodstva Luksemburg v Trstu.

Združeni za Evropo dobrih prijateljev so mladi glasbeniki v Vipavski dolini pripravili nekaj manjših dogodkov (Kulturni večer v dvorani glasbene šole z besedami Cirila Zlobca in Srečka Kosovela ter Poulične serenade v Ajdovščini), vrhunec pa sta bila dva simfonična koncerta, prvi v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini in drugi na grajskem dvorišču v Vipavskem Križu. Obakrat je uvodni nagovor pripadel Luciji Čok, ki je prebrala pismo evropske komisarke Marte Kos in prenesla njeno sporočilo, da vizija Evropskega mladinskega orkestra ponuja odgovor na mnoga vprašanja sodobne Evrope.

Za glasbeni uvod je orkester zaigral Odo radosti v himnični priredbi Herberta von Karajana, sledili pa sta Mendelssohnova Uvertura Sen kresne noči in Beethovnova Šesta simfonija, imenovana tudi Pastoralna. Slednja je bila s svojim programskim ozadjem kar pravšnja izbira za muhasto vreme. Prvi koncert se je zaradi napovedanih neviht z načrtovane lokacije na Lavričevem trgu preselil v dvorano, kamor se je ravno pred nevihtnim četrtim stavkom slišalo grmenje; pred začetkom koncerta v Vipavskem Križu pa je sonce, kot v sklepnem stavku simfonije, premagalo temne oblake in dež ter obsijalo čudovito kuliso starega mesta. Podobno kot so mladi glasbeniki premagali meje, razdalje in jezikovne ovire ter skupaj ustvarili nekaj lepega in povezujočega.

Katarina Vidmar in Sara Štrancar, foto Klemen Batagelj