V dvorani krajevne skupnosti Vrtovin je 14. oktobra potekala predstavitev nove knjige Magde Saksida z naslovom: Glas zemlje. Hvaležno občinstvo od blizu in daleč je napolnilo dvorano in uživalo v lepi predstavitvi in spremljajočem programu pevcev, instrumentalistk in mladega avtorja, saj so na predstavitvi, ki jo je občuteno vodila Ivana Slamič, z veseljem sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Vinograd iz Vrtovina, Trio Flavt in Anže Lozar, učenec 4. razreda podružnične šole Vrtovin.

V prvi knjigi 'Bejžmo pogledat stidenčk' avtorica opazuje in opisuje Podgorske parcele in njih posebnosti ter doživetja, povezana s ponavljajočimi kmečkimi opravili. Te koščke zemlje, izmed katerih ima vsak svoje bogato sporočilo, gleda kot opazovalka, ki želi 'en kanc' zgodovine spraviti na papir.

V novi knjigi je zbrano enaintrideset zgodb, v katere postavi glavnega junaka, domačina, v vsej njegovi prirodni pojavi. Vidi ga v opravilih, ki jih vsakodnevno opravlja in se skuša približati njegovemu razmišljanju in videnju sveta okrog sebe. Skozi njegove vzklike »kej bo z mano, zdej ni cajta, eno delce pej lahko nardim in buh vzami me s tega sveta« spoznava njegove stiske, ki so bile v besedah izražene le v redkih trenutkih brezupa.

Na ključnih mestih, v pogovoru ali v samogovoru avtorica uporabi živo domačo govorico, da ohrani pristnost in globino izraza. Poskusi jo zapisati čim bolj enostavno in brez posebnih oznak oziroma za tak namen predvidenih jezikovnih pravil. Tak način bo mogoče za koga predstavljal pomanjkljivost ali površnost, za druge, predvsem bralce iz okoliških krajev, pa prijetno doživetje ob njim znanih narečnih besedah.  

Ivana Slamič, ki je za knjigo napisala obširno in poglobljeno spremno besedo, je med drugim zapisala: »Magda z vsemi svojimi zgodbami ohranja spomin na nekdanjo Podgoro, na tisto, ki se še ne spreminja, v katero le počasi prihajajo novosti: traktor namesto vola, drugačni štedilniki, centralna kurjava, popravljene in nove hiše, dobrine in dobrote, ki jih kupiš v trgovini, zanesljivost dela v bližnjem ali bolj oddaljenem mestu, šole in nove stopnje izobrazbe, celo čas, ko moški in ženske lahko sedejo in se prepustijo popoldanskemu soncu, ki sije nad južnim Krasom. Magda življenj ne ocenjuje, ne ugotavlja, katero je ali boljše ali slabše. Jih samo opiše z izjemnim psihološkim uvidom, empatijo in spoštovanjem.«

M. R.