Konec poletja je prišla na Društvo upokojencev Ajdovščina ponudba za štiridnevni izlet v Srbijo. Zanimiva destinacija in ugodna cena. Poizkusimo; razpišemo ponudbo in glej, že v prvih desetih dneh je bil vpis neverjeten; zagotovljen odhod.

Konec oktobra, ko se narava umiri, ozračje shladi od poletne vročine, listje se že rahlo obarva v jesenske tone, sonce pa prijetno greje, je čas za zanimiva doživetja, potovanja.

V ponedeljek, 25. oktobra zgodaj zjutraj smo odpotovali. Šofer Stojan nas je prijazno pozdravil in bil naš odličen spremljevalec, skupaj z vodičem Cvetom. Pot do Beograda je hitro minila, v klepetu, spremljanju poti in poslušanju prijetne glasbe. Ob prihodu v Beograd smo naprej šli na pozno kosilo, postreženo s Karađorđevim zrezkom na krožniku in tipično srbsko solato. »Mmm, le zakaj so v Srbiji paradižnik, kumare in zelje boljše kot v Sloveniji?« Prvi ogled: Dedinje, naša zgodovina, spomin in poklon maršalu Titu. Drugi ogled:  Bazilika sv. Save je pustila globok vtis, ogled Kalemegdana in večerja na Skadarliji pri 'Treh Šeširih' z glasbo ob mizi, le kako bi lahko bili v Beogradu brez nje?

Drugi dan nas je pot vodila v 280 km oddaljeni Zlatibor. To je mondeni kraj Beograjčanov na 1.500 metrih nadmorske višine, kjer se pospešeno gradi apartmaje, stolpnice in depandanse za počitnice in oddih. Zapeljali smo se z novo gondolsko žičnico na vrh in uživali v razgledu. Prav prijalo nam je nekaj prostih uric s sprehodom po tržnici, z okusno večerjo in nastanitvijo v krasnem hotelu ' Iris'.

In tu je že  tretji dan: Šarganska železnica, zgrajena leta 1921, od Sarajeva do Dubrovnika. Z gradnjo so začeli z obeh strani, mudilo se je, tako, da je nastala pri Mokri gori višinska razlika 200 m. Da so povezali obe smeri, so speljali železnico v obliki osmice, ki  je danes atrakcija. Po njej vozi muzejski vlak, kjer opazuješ zanimivo pokrajino. Obiskali smo tudi jezero Perućac, se zapeljali z ladjo po jezeru, ob živi glasbi in okusnem kosilu uživali v prijetni družbi s  prekrasnim pogledom  barvite jesenske narave in ob sončnih žarkih, ki so se zlato lesketali na gladini jezera. Prenočili smo v manjšem mestecu, Bajini  Bašti.

Zadnji dan smo obiskali samostan Rača, nato pa še izvir in izliv reke Godina, ki je dolga le 365 m, pa vendar zanimiva, saj izvira v več manjših izvirih. Izliva pa se z mogočnim slapom v reko Drino. Ob reki Drini smo se peljali mimo Čaćka  do Etno vasice. Ta je bila kot lepa, rdeča jagoda na torti, kot bombonček na koncu našega potovanja.  Lesene hišice na kolih, mala cerkvica z zvončkom, ob reki separeji, zgrajeni iz kamna v kombinaciji z lesom, in celo hišica sredi struge. Zares lepo!

Nato pa proti domu, prispeli smo srečno, pozno ponoči, polni vtisov lepo doživetega potovanja. Čudovito je bilo! Kam gremo naslednje leto? To so bili komentarji in vprašanja naših članic in članov.

Seveda bomo šli, da nam bo le zdravje in 'korona ukrepi' dovoljevali.

Rožica Kovač, Društvo upokojencev Ajdovščina