Župljani župnije Šturje smo se konec meseca junija, skrito od oči slavljenca in vzporedno z letošnjim oratorijem, pripravljali na pomemben dogodek. Na sončno nedeljo, 3. julija 2022, smo v slavnostno okrašeni župnijski cerkvi obhajali srebrno mašo našega župnika Zorana Zornika. Njegovo novomašno geslo je bilo »Da, Oče!«. S srebrnim jubilejem to geslo še naprej ohranja in mu sledi.  

Zvonovi so slovesno oznanjali, da se bo začela sv. maša. Ob slovesnem vstopu skozi okrašena vrata je s kora zadonel pozdrav s pesmijo Srebrnomašnik bod` pozdravljen, ki jo je izvedel Mešani župnijski pevski zbor Filipa Terčelja, ki je pel tudi med sv. mašo. Sledil je uvodni pozdrav srebrnomašniku in presenečenje, ko se je s kora oglasila pesem, ki jo je pred petindvajsetimi leti za mladega novomašnika napisal Franc Juvan in je bila tudi izvedena na začetku nove maše s strani novomašnikovega nečaka.

V pridigi je srebrnomašnik predstavil svojo duhovniško pot od prvotne odločitve pa do danes. Njegov duhovniški poklic je bil, tako kot mnogi, izmoljen s strani starih staršev. Na poti do končne odločitve sta se on in njegova družina srečala s konkretnimi ovirami, ki jim jih je postavljal prejšnji režim. Vendar se je navkljub vsemu uspešno vpisal na srednjo versko šolo v Vipavi in kasneje na Teološko fakulteto v Ljubljani in obe šoli končal. Hvaležen je vsem učiteljem, tako v Vipavi kot na fakulteti, ki so bogoslovcem pomagali odraščati v može, ki bodo sposobni biti duhovniki.

Pot mladega duhovnika se je po novi maši začela s kaplansko službo v Tolminu in Cerknem. Kmalu pa mu je škof Metod Pirih zaupal vodenje župnije v Desklah in nato še v Cerknem, kjer je skupaj s kaplanom vodil sedem župnij, povezanih v dekanijo. V Cerknem so že takrat dobro razumeli, kaj pomeni pomanjkanje duhovnikov. Mi v Šturjah tega, hvala Bogu, še ne vemo.

Pred šestimi leti ga je škof poslal za župnika v župnijo Šturje. Ko je prejemal dekret za premestitev, je prosil Jezusa, naj mu pomaga imeti rad ljudi, h katerim je bil poslan s tako ljubeznijo, kot jih ljubi Jezus sam. Posvetitev Bogu mu je zelo pomembna. Vsak večer zaključi dan z blagoslovom za vse župljane in poimensko tiste, ki so se mu priporočili ali jih čuti v kakšni stiski.

Od mladih nog je prebiral knjige sv. Janeza Marije Vianneya, arškega župnika, zavetnika duhovnikov. Ta je zapisal, da je duhovnik pot, po kateri Bog prihaja v ta svet. Vse človeške lastnosti, dobre in slabe, niso tako pomembne; skrijejo se za to lastnost, ki jo je Bog v svoji drznosti dal v krhke roke duhovnika, da mora biti pot Bogu v ta svet. Meni, da mora biti to tudi vabilo mladim. Cerkev potrebuje mlade. Bog jih potrebuje, da bi lahko po mladih prihajal v ta svet. Župnišče v Šturjah velikokrat napolnijo mladi, ki se radi zbirajo okrog župnika v času oratorija in tudi sicer.

Pravi, da je pomembno, da znamo biti krotki, da znamo biti v edinosti, živeti in delati skupaj. Duhovnik, naj ne bo navezan na materialne stvari in tudi ne na ljudi. Duhovnik je pastir vseh ljudi v župniji. Gotovo vsak sodeluje glede na to, kako se počuti, toda duhovnik je poslan vsem ljudem. V Šturjah je božje kraljestvo na dosegu roke. Vsak dan je sv. maša, v kateri Bog prihaja na svet in vsak dan je priložnost za sveto spoved, kjer Bog po duhovniku obnavlja naša srca.

Hvaležni župljani smo ob koncu sv. maše srebrnomašniku podarili duhovni šopek župljanov, kjer smo povezali molitve in dobra dela, praznično svečo sester karmeličank z novomašnim sloganom in unikatna darila, ki so delo pridnih rok šturskih žena; vezen mašni plašč, štolo, prtičke in jaslice iz keramike.

Ob koncu maše smo se župljani župniku zahvalili, da zvesto sledi svojemu novomašnemu geslu in vsak dan odgovarja svoj Da Očetu Bogu in tako ostaja zvesti Sin Očetu in duhovni Oče vsem župljanom šturske župnije, ko očetovsko skrbi za naše duhovno življenje in nas nagovarja z besedo in zgledom k svobodni, odločni ter odgovorni hoji po poti vere.

Slovesnost se je zaključila z druženjem pred cerkvijo in v Marijinem domu.

Barbara Kete Koren