Po ustnem izročilu pride Miklavž k pridnim otrokom bolj na skrito – ponoči, ko otroci spijo. Božiček je bolj korajžen in se pripelje v mraku in sicer z lepo kočijo in spremstvom. Tako je bilo tudi v Žapužah. Sonce se je skrilo pred polno luno in ravno v času, ko ni bilo na nebu nobene krogle, je prizvončkljal po cesti skozi vas.

Otroci so pred prihodom ustvarjali lepe okraske v Domu krajanov pod mentorstvom Janje iz društva DEŠK. Ko so zaslišali voz in zvonček, so pustili vse iz rok in pohiteli k Božičku. A preden jim je dal darila, si je zaželel eno otroško pesmico, ki so jo malčki sramežljivo zapeli. A splačalo se je. V kočiji je imel velik kup daril, ki so jih bili otroci veseli. Dovolj jih je bilo za vse, ki so se v hladnem večeru sprehodili do kočije. Božiček se ni kar poslovil, ampak se je želel še fotografirati z otroki. Tiste, ki so si želeli peljati s kočijo, je pospremil na voz in jih zapeljal en krog po vasi.

Za lažje čakanje na prihod Božička so poskrbele mamice otrok in so postregle s čajem, krofi, piškoti ... Lepo je bilo!

Aleš Brecelj