Knjiga je razdeljena na avtobiografske zapise in na razmišljanje, ki ga je sprožil obisk Auschwitza desetletja pozneje. Zapisi so razdeljeni v poglavja, berejo se tekoče. Italijanski izvirnik z naslovom Auschwitz è di tutti je izšel leta 1998 pri tržaški založbi Lint, leta 2011 je knjigo izdala osrednja italijanska založba Rizzoli. Knjiga, ki jo je prevedla Magda Jevnikar,  je opremljena s fotografskim gradivom, pri čemer slovenska izdaja objavlja kopijo krstnega lista Martine babice.

V predstavitev se je izjemno dinamično vključila zgodovinarka Dunja Nanut, tržaška predsednica vsedržavnega združenja deportirancev in odlična poznavalka tedanjega in tudi povojnega Trsta. Opisala je delovanje uničevalnih taborišč po Evropi in administrativni pristop oblasti – nemških in italijanskih – do pošiljanja ljudi vanja. Izpostavila je tudi dejstvo, da je takratno medvojno Rižarno vodila – danes bi tako rekli – mafija, ki se je bogatila na račun ljudi, ki so jih pošiljali v uničevalna taborišča,  je dejala. Če so koga izpustili, ker so od tega imeli korist, so na njegovo mesto zapisali nekoga drugega – to bi se utegnilo zgoditi tudi v primeru Marte Ascoli, katere oče je ravno tako umrl v taborišču, je še menilaDunja Nanut. In dodala, da so se v Trst vrnili številni tedanji fašisti, kar je oblikovalo tudi vzdušje v povojnem obdobju. Italijani, torej Tržačani so vedeli, kaj se dogaja v Rižarni, ki ni bila v prvi vrsti taborišče za Žide, ki bi jih uničevali Nemci, kot to želijo prikazati povojne oblasti. To je bil usoden kraj za Slovence in pripadnike drugih slovanskih narodov, in tudi politične oporečnike.

Kot je dejal sin Marte Ascoli Davide Puzzolo, mama ni nikoli skrivala vžgane številke na roki: »sram naj bo tiste, ki so mi to naredili, ne mene!« Spominja se otroških let, ko je v šoli risal aviončke, na nekaterih med njimi je narisal tudi kljukasti križ, kar je najbrž videl na kaki fotografiji ali risbi. Takrat je mama šla v šolo in se pogovorila z učiteljico, in tedaj je tudi prvič slišal mamino zgodbo.

Večer, ki ga je vodila Nadia Roncelli iz založbe Mladika, je bil prava učna ura o Trstu, ki šele danes - z mlado generacijo – počasi odkriva lastni fašizem, ki je za svoje žrtve vzel tako Slovence in druge Slovane kot Jude.

A.L.