Kot mnogokrat doslej je bilo tudi za tokrat napovedano bolj slabo vreme. Zjutraj je bilo nebo sivo in megleno, a brez dežja. Na startu pred domom krajanov se nas je zbralo lepo število pohodnikov. Najmlajši 'planinec', David, je imel 7 let. Po fotografskem obredu smo se podali na pot. V strnjeni koloni smo se podali čez Hrib v borov gozd. Med potjo sta se nam pridružila še dva pohodnika v spremstvu psov. Od Zagriže proti vrhu Gore, ko se je začela gostiti megla, smo naleteli na prve posledice letošnjega žledoloma. Čez stezo so padla največja drevesa, ki so še kljubovala hudi strmini. Megla nam je zastirala pogled na razsežnosti škode, ki je bila že ob stezi zelo velika. Planincem iz Doge Poljane in Žapuž gre zahvala, da je bila steza lepo prehodna, ker so požagali in odstranili vse padle veje na stezo.

Pred prehodom vrha je bila obvezna postaja še pri 'Ublcovi' kapelici. Na prehodu čez vrh nas pa je poškropil dež in nas spremljal občasno do Sinjega vrha. Da nam ni mraz preveč škodil,  je poskrbel Florjan s toplim čajem v njegovi skriti hišici za robom.

Po dveh urah in pol smo stopili v Hieronimovo gostišče, kjer smo se odpočili in privezali dušo. Za mizo so že sedeli trije pohodniki, ki so šli, kot izvidnica pred nami, z najstarejšo udeleženko Rozalijo s svojimi častitljivimi 83-imi leti. Zaradi megle smo morali skupinski posnetek napraviti kar za mizo ob kaminu.

Ko je Jože vsem odtisnil žig v izkaznico, se je karavana podala v dolino. Pot je peljala mimo Gabrijela, ki je tudi letos ponudil sir. V domu krajanov nas je pričakala okusna jota z dodatki, ki jo je v času pohoda pripravil Damjan. Glede na vreme je 38 udeležencev lepa številka. Če bi bilo pa vreme lepo, bi bil verjetno dom premajhen.

Aleš Brecelj