Naša prva postaja je bila kmetija Likozar. Gospodar nam je razložil, kako se preživljajo. Oba z ženo hodita v službo in ob tem še kmetujejo. Na kmetiji  predelujejo suho-mesnate izdelke, katere smo tudi poizkusili. Po obilnem zajtrku smo pot nadaljevali do kmetije Markuta. Pridružila se nam je vodička ga. Mirjam Pavlič. Na kmetiji  Markuta se ukvarjajo s sadjarstvom že od leta 1993. Na 7ha površin imajo zasajene različne vrste sadja.  Zaradi odlične lege sadovnjakov, pridelajo zdravo in okusno sadje. Na kmetiji  nudijo sadje skozi vse leto, saj imajo sušilnico in hladilnico. Pri njih lahko poleg svežega in suhega sadja, dobite tudi marmelade in domač kis. Po ogledu pokritega nasada s češnjami, smo poizkusili njihove pridelke in izdelke. Pot smo nadaljevali  proti štirim Preddvorskim gradovom. Občina Preddvor je znana predvsem po bogati kulturni dediščini, ki jo zaznamujejo štirje gradovi in številne cerkve s freskami. Najprej smo obiskali grad Turn. Ob njem je Dom starejših občanov. Nekaj varovancev doma se je sprehajalo po poteh in počivalo na klopeh, na dvorišču gradu. Vse naokrog pa je bilo tiho in spokojno. V gradu Turn smo si ogledali spominsko sobo Josipine Urbančič Turnograjske, njihove prve pisateljice in pesnice, ter prisluhnili zgodbam vodičke:  »Ko je Josipina dopolnila osem let, ji je umrl oče. Bila je rahločutna, bistra in za tiste čase nadpovprečno inteligentna in izobražena. Prav gotovo bi v življenju še veliko dosegla, vendar  je njeno življenje ugasnilo ob porodu, pri komaj enaindvajsetih letih.« Domačini so nanjo ponosni in radi pripovedujejo  zgodbe iz tistih časov. Nekoliko nižje, ob umetnem jezeru Črnava, leži grad Hrib. Sem so po vojni na zdravljenje prihajali pljučni in astmatični bolniki iz vse nekdanje skupne države Jugoslavije, saj podnebje pod Storžičem ugodno vpliva na dihala. V bližini je zrasel nov, sodoben hotel za potrebe zdraviliškega in kongresnega turizma. V gradu je poročna dvorana, ob njej pa park z jesenovim drevoredom.  Imenujejo ga park mladoporočencev, saj tistim, ki se sprehodijo skozi  park obljubljajo petdeset let zvestobe in ljubezni.  Najstarejši grad iz 12. stoletja se imenuje Pusti grad. Nanj spominjajo razvaline. Četrti grad pa leži sredi mesta in se imenuje grad Dvor. Prostori so bili nekdaj namenjeni za samostan, potem je bil tam sanatorij za pljučne bolezni, letovišče, vzgojni zavod, sedaj pa je tu knjižnica, center TIC in prostori občine. Po ogledu nas je čakalo kosilo v gostilni Seljak. Po kosilu smo se odpeljali do ekološke kmetije Skalar, v vasi Brezje. Gospodinja nam je razložila, da se na kmetiji preživljajo s pridelavo zelenjave po bio-dinamični metodi. Na planini se pasejo krave dojilje. Potožila je, da država slabo skrbi za kmeta. Po dobrem prigrizku in osvežilni pijači smo mir našli v Brezjanski cerkvi.

Spet smo se prepričali, da na Gorenjskem živijo zelo prijazni in gostoljubni ljudje in da ni treba daleč , da občutimo, kako bogato kulturno dediščino premore naša dežela.