V  Schwentnerjevi hiši na Vranskem pa smo razstavili  najbolje upodobljene stavbe, ki so jih narisali, naslikali ali fotografirali učenci v okviru likovnega  natečaju Vransko skozi moje oči. Ta natečaj  smo razpisali v okviru projektov Dvig socialnega in kulturnega kapitala in Dediščina gre v šole.

(OPOMBA: Na podružnični šoli razpis likovnega natečaja  še traja, odprtje razstave bo pred govorilnimi urami v oktobru.)

Na prireditvi, 2. 10. 2014,  so si naši obiskovalci poleg razstave lahko ogledali nastop prvošolcev z igrami nekoč (mentorice: Lejla Jahjefendić, Breda Čvan in Maja Jerman), nastop drugošolcev s plesom (mentorici Stanka Tominšek-Kužnik in Darja Štrajhar), nastop otroškega in mladinskega zbora je spremljal Jernej Zupan  (mentorica Vanja Govek), nastop prostovoljcev z dramatizirano pripovedko o nastanku Vranskega (mentorica Katja Završnik) ter plesni nastop osmošolcev (mentorice: Slava Škrabar, Martina Zupan Kuserbanj in Tina Rus Rozina).

Vranska folklorna skupina nam je predstavila ljudsko opravilo obiranja hmelja in splet štajerskih plesov.  Podeljena so bila priznanja in simbolične nagrade za najboljša likovna dela v okviru razpisa.

Program kulturnega dne in prireditve je oblikovala učiteljica  Danijela Jeršič, v Taboru pa ji je pomagala učiteljica  Manja Drnolšek.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo  vsem, ki so sodelovali  na kulturnem dnevu na obeh šolah.

Na Vranskem so sodelovali:  ga. Slava Škrabar, ljudski godci Polhi, ga. Darja Štrajhar,  vezilji ga. Marjetka Kapus in ga. Ivanka Zagorc, gospodinja ga. Fani Novak, g. Robi in g. Jernej Zupan, g. Janez  Brišnik,  g. Albert Predovnik z gasilsko zbirko, g.  Ludvik Pikl  z etnografsko zbirko, ga. Tanja Goropevšek v Schwentnerjevi hiši in ZKTŠ Vransko. 

V Taboru pa se zahvaljujemo ljudskim godcem »Fantje izpod Krvavice«, pevcem, g. Francu Semprimožniku, ge. Marici Kovče, ge. Marti Topovšek, za ličkanje ge. Hermini Zorenč in ge. Ivi Leskovšek, ge. Miri Pepel v muzeju čebelarstva, g. Vidu Hanžiču v muzeju starin, gospodinji ge. Mateji Kovačič, vezilji  ge. Majdi Papež.

Zahvaljujemo pa se tudi podjetju Veit team iz Domžal, ki je  podarilo večino izdelkov za skromna darilca ob podelitvi priznanj za najboljša likovna dela.

Posebna zahvala velja tudi vsem učiteljem, ki so se izjemno pripravili na ta dan in spodbujali učence pri spoznavanju kulturne dediščine.

Danijela Jeršič

Matej Černe za 9.ab-razred : Peka po receptih naših babic: Devetošolci smo imeli kuharske delavnice  po receptih naših babic. Zjutraj so nas učiteljice razdelile v skupine, potem pa smo odšli  v športno dvorano, kjer  nam je g. Zupan predstavil ljudski inštrument diatonična harmonika, ga. Slava Škrabar, vodja folkloristov  je predstavila folklorno skupino, oblačila, ki jih nosijo na prireditvah, kaj delajo, kaj imajo v načrtu,  g. Križnik pa je predstavil svoje ljudske godce Polhe in njihovo glasbo. Polhi so nam zaigrali kar nekaj ljudskih pesmi in zraven tudi zapeli.  Po prijetni urici smo odšli v učilnice, kjer smo dobili recepte, po katerih smo ustvarjali jedi. Odšli smo si iskat sestavine za posamezne jedi in se nato lotili dela. Učiteljice so krožile med nami in nam pomagale z nasveti, sicer pa smo delali sami. Pekli smo: vanilijeve rogljičke, ocvirkovo potico, jabolčno pito, božične kekse, rženi kruh, jabolčno čežano, carski praženec in štraube.  Pri peki smo se zelo zabavali. Ko so bile jedi pripravljene, smo večino pojedli sami, nekaj jedi pa smo  razdelili po šoli. Imeli smo srečo, saj se nobena jed ni zažgala.

Učenci 8. a-razreda: Kratek plesni tečaj in obisk gasilskega muzeja: Po uvodni prireditvi smo se tudi  učenci preizkusili v vlogi plesalcev in se naučili nekaj plesov. Ker smo se korake zelo dobro naučili, so nas plesalci folklorne skupine pohvalili, a smo žal plesišče prekmalu morali zapustiti.

Po kratkem plesnem tečaju smo se odpravili v Gasilski muzej. Tam nas je pričakal vodič muzeja. Pospremil nas je v nadstropje, kjer nam je razkazal in predstavil gasilsko opremo in pripomočke za gašenje. Izvedeli smo, kako so si včasih pomagali, ko je prišlo do požara in s kakšnimi pripomočki so gasili.

Kulturni dan smo zaključili v računalniški učilnici, kjer smo izdelali plakate na temo Gasilstvo nekoč in danes.

Marcel, Semprimožnik, 7. a-razred: Sedmošolci smo spoznali tehniko vezenja, s katero smo ustvarili čudovite izdelke. Trdo smo delali, zato smo hitro pojedli malico. Po vezenju smo se naučili nekaj ljudskih plesov.

TJAŠA PEČOVNIK, 6. a-razred: Na kulturnem dnevu smo šestošolci  izdelovali kozolce. Iz lesa smo izrezali podlago, stebre in palčke za »rante«, streho pa iz kartona in slame. Kozolce smo naredili zato, ker  so slovenska posebnost, ker se samo pri nas pojavljajo v tako izjemnem številu in tako različnih tipov. Zadnjo uro pa smo odšli po Vranskem slikat kozolce. Spoznala sem, da so kozolci del naše kulturne dediščine in jih je potrebno ohranjati.

Jaka Turk, 5. A: Razredničarka nam je prebrala 3 pripovedke našega domačega kraja. Spoznali  smo legendo o Vranskem in pripovedki Čudežni zvon in Strah v stopniškem gradu. Nato smo se še mi spremenili v pravljičarje in za svoj kraj v dvojicah napisali izmišljeno pripovedko iz našega domačega kraja ter jo ilustrirali. Svoje pripovedke smo prebrali našim sošolcem ter iz njih naredili plakat.

Učenci 1. razreda smo delali lutke  iz blaga.

Zala Krivec je lutko poimenovala Ajda. Bilo ji je všeč, ker rada ustvarja.

Zala Cekin je naredila lutko Skokico. »Najbolj mi je bilo všeč, ko sem ji izdelovala roke.«

Pia je lutki dala ime Ana. »Najbolj všeč mi je bilo, ko sem ji delala glavo.«

Saša je izdelala lutko Analizo. »Najbolj sem se zabavala, ko sem ji risala oči.«

Matevž ima lutko Mateja. Všeč mu je bilo, ko je lutki izrezoval oblačilo. Doma bo spala zraven njega in z njim gledala risanke.

Manca pravi, da je svoji lutki dala ime Rožica. Rada je izdelovala vse.

Gašper ima lutko Gala. »Imela je težave z vezanjem in zato mi je pomagala gospa Lejla.«

Elija pravi, da mu je bilo najbolj všeč ko se je igral s svojo lutko, katero je poimenoval Žiga. Njegova lutka ima bolj ribiško obleko, zato je ribič.  Tudi Elija rad lovi ribe.

Gal ima lutko Mitjo. Piše se Slapnik.  Danes mu je bilo vse všeč.

Rok ima lutko z imenom Elija. »Najbolj mi je bilo všeč, ki sem ji naredil z zavezovanjem roke.«

Ajda ima lutko u z imenom Lejla. Najbolj všeč ji je bilo, ko je lutki naredila pentljo na glavi.

Jurij je svoji lutki dal ime Jurij.

Žiga ima lutko Elija. Najbolj mu je bilo všeč, ko ji je naredil glavo.

Neja je predstavila svojo lutko Nejo. Najbolj ji je bilo všeč, ko je zavezovala blago.

Špela pravi, da ji je bilo najbolj všeč, ko je svoji lutki -  gospe Lejli -  risala oči.

 »Danes mi je bilo zelo všeč, ko smo izdelovali lutke, takšne, kot so jih imeli nekoč,« so povedali Gašper,Teja D., Žana, Eva, Bine, Teja N., in Mojca.

Žan Luka je bil navdušen nad igranjem Nejca Zupan in kasneje učenca Matica Dobrovnika.

Igre, znane v starih časih, so navdušile Lavro.

 Odhod v telovadnico, opazovanje godcev in njihovih glasbil (kontrabasa, harmonike ...) je navdušilo Nejca, Maja in Nika.

Ples folklorne skupine je izredno pritegnil Zalo, Lariso in Tio.

Mihu je bilo všeč fotografiranje naših lutk, ki ga je opravila ga. Marija Završnik.

Lan Aleksander Dobnik, 3. b-razred: Zjutraj smo se razdelili v dve skupini. Nekateri smo šli v Schwentnerjevo hišo, drugi pa v etnološko zbirko in si ju  ogledali.   Dobili smo učne liste in jih rešili.  Nakar smo se menjali in šli v šolo.

Ta dan je bil prekrasen, ker smo spoznali veliko novih stvari, ki jih še lani nismo.

Lucija Remic, 3. a-razred: Zjutraj sem prišla v šolo. Prvo uro smo šli v športno dvorano in si pogledali predstavitev folklore in ljudskih godcev,  Potem nam je gospa povedala, da si gremo pogledat dva muzeja.

Najprej se je naša skupina odpravila v etnološko zbirko v Brodeh. Malo bolj dolgo smo hodili, a ne zaman, saj smo tam veliko novega spoznali. Vsak je imel svojo nalogo. Jaz sem bila opisovalka. To pomeni, da sem pisala. Ko smo dokončali, smo šli v Schwentnerjevo hišo. Tam smo si samo ogledali sobe, potem smo šli nazaj v šolo.  Tam smo se pogovorili, da gremo v torek v Ljubljano v lutkovno gledališče. Sledilo je podaljšano bivanje.

Rok Kaluža, 4. a-razred:  Učenci smo se pogovarjali o šoli nekoč. Učiteljica nam je preko plakatov in projektorja prikazala, kako so morali včasih učenci sedeti. Kako so jih kaznovali, če so bili poredi. Morali so nositi oslička in klečati na koruzi, dobili pa so jih tudi s šibo po prstih. Po malici smo še sami imeli uro lepopisja in uro ročnih del. Pisati smo morali lepo in pravilno. Šivali smo medvedka. Gumbe je težko šivati, do sedaj sem prišil samo enega.

Katja Žuntar, 4. b-razred : Na  kulturni dan o kulturni dediščini. So nam predstavili  folklorno skupino, ki jo vodi ga. Slava Škrabar, ljudski godci pa so zaigrali na stara ljudska glasbila in zapeli. V skupini nastopata tudi moja dedi in babi. Potem smo odšli v razred. Učili smo se, kakšno življenje so imeli otroci nekoč, kakšne igre so imeli (rinčke talam, gnilo jajce, telefon). Po malici smo imeli učno uro lepopisja in morali smo biti pridni, ker je učiteljica imela palico. Poskusili smo tudi, kako so otroci nekoč za kazen morali klečati na polenu in koruzi. Ko smo šivali gumbe, sem prvega zavozlala, drugi pa je bil že brez napak. Šivanje mi je bilo zelo všeč. 

2. a-razred : Po skupnem uvodnem delu smo drugošolci prisluhnili spominom  osemdesetletnega g. Ivana  Brišnika na svoja osnovnošolska leta.

»Všeč mi je bilo, ko smo plesali.« Nika

»Vesel sem bil, da smo spoznali g. Janeza Brišnika.« Gašper

»Glasba in ples sta me navdušila.« Maša