Novo leto simbolično pomeni nov začetek. Številna društva skličejo svoj zbor članov (tudi t. i. občni zbor ali skupščino) večinoma v prvih mesecih leta. Zato želimo, predvsem predstavnike društev, z navedenim člankom opomniti na nekatera določila Zakona o društvih in opozoriti na najpogostejše pomanjkljivosti, ki jih ugotavljamo na Upravni enoti Žalec pri svojem delu.
Zbor članov je edini organ društva, ki ga predpisuje Zakon o društvih, glede drugih organov se odloči društvo samo. Zbor članov je tisti, ki sprejema temeljni akt in njegove spremembe ter druge najpomembnejše odločitve v društvu. Sestavljajo ga vsi člani nekega društva.
Temeljni akt (pravila oz. statut) društva je najvišji akt društva, v katerem so urejena najpomembnejša vprašanja delovanja in upravljanja društva.
Pri registraciji ustanovitve društev in pri registraciji sprememb društva se na Upravni enoti Žalec srečujemo s temeljnimi akti, z zapisniki in drugimi listinami (ki jih je potrebno priložiti k vlogi), za katere ugotavljamo, da niso v skladu z Zakonom o društvih.
Zakonodaja določa, da mora biti ime društva v slovenščini, da se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo. Ime društva mora vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub (npr. ime »Rdeči club« ni v skladu z zakonom). V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva. Če ime društva ni v skladu z zakonom, ga je potrebno uskladiti.
Sedež društva je lahko popoln naslov (naselje, naslov in hišna številka), lahko pa je navedeno samo naselje, v katerem ima društvo sedež. V primeru, da ima društvo v temeljnem aktu naveden popoln naslov sedeža društva, gre pri spremembi sedeža (drugo naselje) tudi za spremembo temeljnega akta, o čemer mora odločati najvišji organ društva. Če gre za spremembo naslova sedeža znotraj istega naselja in ima društvo v temeljnem aktu navedeno, da o spremembi naslova sedeža odloča izvršilni organ društva, ni potrebno sklicati občnega zbora. Na upravni enoti se v teh primerih vloži vloga za registracijo spremembe naslova sedeža, ki ji je potrebno priložiti zapisnik izvršilnega organa, ki je o tem odločil.
Na upravni enoti pri pregledovanju temeljnih aktov velikokrat zasledimo, da je naveden samo namen društva, ne pa tudi cilji ali obratno. V temeljnem aktu mora biti opredeljen tako namen kot cilji društva. Namen delovanja društva mora biti vezan na povezovanje oseb z enakimi ali podobnimi interesi, cilji pa so tisti želeni dosežki, ki zagotavljajo uresničevanje namena društva. Sledi navedba nepridobitnih dejavnosti, za kar je društvo tudi ustanovljeno.
Kadar so člani društva mladoletne osebe, mora društvo v temeljnem aktu opredeliti tudi način njihovega sodelovanja pri upravljanju (npr. preko predstavnika mladoletne sekcije, prek staršev, skrbnikov itd.). Določba, da mladoletni nimajo pravice sodelovati pri upravljanju društva, na zasedanju najvišjega organa društva in v drugih organih upravljanja, je neustavna.
Poleg zgoraj naštetih glavnih vprašanj delovanja društva, mora temeljni akt določati tudi, kateri organ vodi knjigo članstva, kdo (po funkciji) nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti ali začasne nezmožnosti za delo, navesti, v kolikšnem času po ustanovitvi društva bodo sprejeti drugi akti, ki so navedeni v temeljnem aktu društva. Nekatera društva bi želela, da je zakoniti zastopnik nezamenljiv, kar pa ni v skladu z zakonom. Mandatne dobe vseh organov društva morajo biti določene, sicer je kršeno načelo enakopravnosti članov. Določba temeljnega akta, ki bi omogočala podaljševanje mandata za nedoločen čas, bi bila v nasprotju z načelom enakopravnosti članov. Društvo samostojno odloča, ali bo omejevalo število mandatov organov (kolikokrat zaporedoma je lahko član izvoljen).
Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi disciplinskim postopkom, ki morajo biti dvostopenjski. Če o disciplinski kršitvi odloča disciplinska komisija, potem mora o pritožbi odločati drugi organ, največkrat najvišji organ društva.
V primeru, da društvo spremeni ime, uporabi skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe na pristojni upravni enoti. Vlogi mora priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile spremembe sprejete. Če so bile sprejete spremembe temeljnega akta, je k vlogi potrebno priložiti čistopis temeljnega akta ali aneks k temeljnemu aktu. Če je priložen čistopis, mora v uvodu vsebovati datum sprejema spremenjenega temeljnega akta. Če je društvo izvolilo novega zakonitega zastopnika, mora vlogo za spremembo pri upravni enoti vložiti novi zakoniti zastopnik, saj so staremu vsa pooblastila prenehala z izvolitvijo novega zastopnika.
Pri zapisnikih najvišjega organa društva na upravni enoti opažamo, da manjka ugotovitev sklepčnosti, podpisan je samo zastopnik društva, čeprav mora biti zapisnik organa društva podpisan s strani predsedujočega, zapisnikarja in morebitnih overiteljev. V zapisniku niso navedene vse spremembe temeljnega akta, ki se spreminjajo, prav tako niso priložene vse priloge, ki so navedene kot priloge k zapisniku. Zapisnik mora vsebovati naziv društva, ki se sestaja, naslov dokumenta (to je ZAPISNIK) in vrsta dogodka, datum, določilo kdo, kdaj in kje sklicuje dogodek, uro začetka in uro konca, zapis o vabljenih in prisotnih osebah (podatke o navzočih se lahko zbira tudi z listo prisotnosti, ki je sestavni del zapisnika), če je tako določeno v aktih, tudi sklepčnost, ime predsednika sestanka oziroma predsedstva, dnevni red po točkah, obravnava posameznih točk dnevnega reda (Ad1., Ad2.) in če je v okviru posamezne točke dnevnega reda sprejet sklep, se to posebej zapiše v novo vrstico (če je več sklepov, jih je potrebno oštevilčiti), ime in priimek zapisnikarja, predsedujočega oziroma odgovorne osebe in overiteljev z lastnoročnimi podpisi.
V kolikor upravni organ ugotovi neskladnosti temeljnega akta z Zakonom o društvih, društvo na to opozori. Če društvo v postavljenem roku temeljnega akta ne uskladi z zakonom, se šteje, da je umaknilo vlogo za registracijo društva ali registracijo sprememb pri društvu, zato upravni organ izda sklep o ustavitvi postopka. Če društvo vztraja pri registraciji temeljnega akta, ki je v nasprotju z Zakonom o društvih in s pravnim redom RS, se vloga za registracijo zavrne.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na Krajevnem uradu Vransko na telefonski številki 03 703 28 20, ki je odprt vsak torek od 8.00 do 12.00 in od 12.30 do 15.00 ure. Lahko pa nas pokličete tudi na sedež Upravne enote Žalec na številko 03 713 51 20 ali nam pieite na e-naslov ue.zalec@gov.si.
Simona Stanter
načelnica
