»Pastirica žgance kuha,

notri pade ena muha.

Pastirc pa prav afej, afej!

Take žgance sama jej!«

Narodna

Kaj je muharjenje? Za vse tiste, ki niso na kakršenkoli način povezani z ribolovom, sta besedi muharjenje in muhar verjetno veliki neznanki. Naj takoj pojasnim, da muharjenje nima nikakršne zveze s tekanjem po travnikih in lovljenjem muh, pač pa je to način ribolova, pri katerem poskuša ribič – muhar preslepiti ribo tako, da ji ponuja na trnku kot vabo umetno muho, izdelano iz raznih materialov.

Muha s svojo podobo posnema videz prave žuželke, s katero se prehranjujejo ribe na vodni površini ali pa v stadiju ličinke pod vodno površino. Umetnih muh, ki jih pri tem načinu ribolova – muharjenja uporabi muhar, je prav toliko kot žuželk. Vsaj nekaj tisoč različnih jih boste našli v trgovinah s specializirano muharsko opremo. Torej, ker je potrebno neko predhodno znanje, tako o samem načinu muharjenja kot o poznavanju entomologije, se s to rekreacijo v naravi ne morete ukvarjati kar takoj in brez predhodnega znanja. Muharjenje je zaradi tega eden bolj kompliciranih načinov ribolova. Ljudje, ki nam je to hobi, se tudi strinjamo z ugotovitvijo, da je ribolov z umetno muho najbolj obziren in human, če ne najbolj športen način merjenja moči med ribičem in ribo. Sicer bi vam pojasnil tudi muharsko etiko in športen odnos do ribe, a bom pustil to tistim bralcem, ki vas bo kaj več zanimalo, za drugič. Z muharjenjem lovimo v Sloveniji znane in tudi veliki večini neribičev manj znane ribje vrste. Od teh vam je vsem znana postrv, mogoče tudi lipan. Na ta način pa seveda lahko lovimo tudi ščuko, klena, podust, platnico, sulca, mreno, krapa in še bi lahko naštevali.

Kdor se želi ukvarjati s tem hobijem, si mora na začetku kot pri vsakem športu priskrbeti nekaj najbolj nujne opreme. V to opremo vsekakor sodijo: muharska palica, ki je povsem drugačna od preostalih ribiških palic; muharsko kolesce, ki bo shranjevalo muharsko vrvico in bo po klasifikaciji identično muharski palici; hlačni škornji (niso nujni za tiste, ki ne mislite broditi po vodi); kratki muharski telovnik z nekaj deset žepi, v katere bomo spravili vse prepotrebne pripomočke, in seveda nekaj deset umetnih muh za začetek.

Pri nakupu naj vas vodi izkušen prijatelj, ki se s tem hobijem ukvarja že dalj časa, in ne trgovec v prodajalni z ribiško opremo, ki vam bo prodal tudi tisto, kar ne gre v prodajo. Vsekakor boste potrebovali še škatlice za shranjevanje muh; podmetalko, s katero zajamete ribo v vodi; različne najlone za predvrvice; polaroidna očala, s katerimi boste lažje opazili ribo v vodi; obvezen pripomoček je tudi meter, s katerim boste ugotovili, ali ima riba potrebno dolžino, da jo lahko zadržite. Vse to in še več boste lahko kupili pozneje po potrebi.

S teoretičnim znanjem se boste lahko podkovali iz knjig, napisanih na to tematiko – žal je večina v tujih jezikih. Slovenski priročnik, avtorjev Korošca, Voljča, Ocvirka, Fratnika in Urbančiča, z naslovom Muharjenje bo vsem začetnikom v veliko pomoč pri prvih korakih v čudovit svet muharjenja.

Tekmovanje

V nedeljo, 6. septembra 2015, bo vsa slovenska elita muharjenja preživela dan ob Hudinji. Ta dan bo namreč potekala peta tekma državnega prvenstva v muharjenju. Tekmovalna trasa bo od lesenega mosta za pešce čez Hudinjo v Vojniku do sotočja Hudinje z Dobrnico.

Pravila tekmovanja

Tekmovanja v muharjenju so organizirana za tekmovalce obeh spolov, ki praviloma tekmujejo skupaj. Ločimo naslednje kategorije tekmovanj:

• tekmovanja v mladinskih kategorijah za DP (državno prvenstvo) – samo posamezno
• tekmovanje članov in članic za DP – ekipno in posamezno
• tekmovanje veteranov za DP (nad 55 let) – samo posamezno

Tekmovanja za DP v vseh kategorijah se izvajajo na tekočih ali stoječih vodah. Na tekmah za DP v kategoriji člani in članice se tekmuje posamično in ekipno. Tekmovalno ekipo sestavljajo najmanj trije in največ štirje tekmovalci. Člani ekip tekmujejo hkrati tudi za uvrstitev med posamezniki.

Ribiške družine – izvajalke tekem (v konkretnem primeru je to RD Celje) se prijavijo na razpis za izvedbo muharske tekme po terminih, ki jih določi posebna komisija. Trasa na Hudinji je že izbrana.

Izvajalec tekme je dolžan: najmanj štiri dni pred tekmo omogočiti trening; pred začetkom tekme nedvoumno določiti meje štartnih mest, ki jih med tekmo ne sme spreminjati; imenovati glavne sodnike.

Tekmovalna trasa mora biti razdeljena na štartna mesta, ki so zapovrstno označena s številkami. Številke sledijo od 1 z vodnim tokom navzdol. Meje štartnih mest morajo biti vidno označene tako na vodi kot na bregu. Tekmovalec sme muhariti samo znotraj označenih mej štartnega mesta in ostati znotraj meja izžrebanega štartnega mesta ves čas do premika. Po prijavni listi se določi, kdo bo tekmo začel kot tekmovalec in kdo kot sodnik (tekmovalci si sodijo izmenjaje med seboj). Po prvi četrtini tekmovanja (1,5 ure, skupaj štiri četrtine) se tekmovalci (tisti z neparnimi številkami) prestavijo za pet štartnih mest naprej, sodniki (tisti s parnimi številkami) pa za tri mesta naprej. In tako se premikajo celotno tekmo. Začetek in konec v posameznem delu tekme označijo sektorski sodniki z zvočnim signalom. Pred znakom za začetek tekme je prepovedano stopiti v vodo. Istočasno je dovoljeno uporabljati samo eno muharsko palico (muharico), ki ni daljša od tristo 366 centimetrov. Tekmovalci smejo imeti pri sebi rezervne muharice. Tekmovalci so dolžni sami nositi in čuvati svojo opremo (muharske palice). Pri ulovu ribe, ki jo da tekmovalec v merjenje, je obvezna uporaba podmetalke. Podmetalka mora biti iz mehkega bombaža ali drugega gladkega materiala. Tekmovalci lahko uporabljajo plavajoče ali potopne umetne muhe. Vsaka muha mora biti navezana na trnek enojček (brezzalustnik ali s stisnjeno zalustjo) poljubne velikosti. Na tekmah za DP katerekoli kategorije se sme uporabljati samo ena navezana muha. Vrste lovnih rib, ki veljajo za uvrstitev na tekmi, so: potočna postrv, soška postrv, jezerska postrv, lipan, šarenka, potočna zlatovčica, jezerska zlatovčica, križanci, mrena, klen in podust. Če tekmovalec želi, da se riba točkuje, jo mora zajeti v podmetalko in jo, ne da bi se je dotikal, podati kontrolorju, da jo ta izmeri in vpiše vrsto in dolžino v tekmovalni karton. Na merjenje mora tekmovalec v vsakem primeru prinesti tudi palico in navezano muho. Tekmovalec mora na poziv kontrolorja ribo sneti s trnka, jo osvežiti in jo spustiti ter pri tem paziti, da je ne poškoduje. Če kontrolor ugotovi, da je tekmovalec ribo namenoma ali iz malomarnosti poškodoval, se ta riba ne računa v ulov in se tekmovalec kaznuje z rumenim kartonom. Tekmovalec sme vpisati vse ulovljene veljavne tekmovalne ribe. Točkuje se po pravilniku fips – mouche, vsaka merska riba 100 točk in vsak centimeter še 20 točk. Riba se meri do milimetra natančno, točkuje pa se vsak centimeter navzgor (npr. riba, ki meri 26,4 cm, se točkuje kot 27 cm). Za rezultat šteje seštevek števila in dolžin vpisanih rib. Točkuje se po sistemu negativnih točk, in sicer: za prvo mesto dobi tekmovalec eno negativno točko, za 2. mesto dve negativni točki in za vsako naslednje mesto dodatno število negativnih točk. Zmagovalna ekipa je tista, ki ima najnižji seštevek negativnih točk. V skupni seštevek ekip za končno uvrstitev na DP se štejejo rezultati vseh izvedenih tekem, podobno velja za posameznike.

Vodja in trener reprezentance izbereta iz petnajstih najbolje uvrščenih tekmovalcev tekem državnega prvenstva na podlagi uspešnosti, strokovnosti in tekmovalnosti posameznike, ki bodo sodelovali v reprezentanci.

Časovnica za tekme DP

6:30–7:00

prijava, vpis      

7:00

žrebanje

7:30

pozdravni govor in odhod na tekmovalno traso

8:00–9:30

1. del tekme (sodi – tekmuje)

9:30–10:00

premik (najmanj 30 min)

10:00–11:30

2. del tekme (tekmuje – sodi)

11:30–12:00

premik in pavza (najmanj 30 min)

12:00– 13:30

3. del tekme (sodi – tekmuje)

13:30–14:00

premik (najmanj 30 min)

14:00–15:30

4. del tekme (tekmuje – sodi)

15:30

konec tekme

16:00

kosilo, izračun rezultatov, podelitev pokalov in priznanj

Trenutno stanje na Hudinji

Vsem nam je že znano, da je bila Hudinja v preteklosti zelo bogata z ribjim, predvsem postrvjim in lipanskim življem. Zaradi najrazličnejših vzrokov (npr. onesnaženja reke Hudinje, kmetijskega onesnaženja, raznih gradbenih posegov za povečanje poplavne varnosti) je stalež ribjega življa v reki dokaj klavrn. Ampak stanje se z izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega sistema ter z drugimi okoljevarstvenimi aktivnostmi bistveno izboljšuje. Občina Vojnik tudi spodbuja gradnjo individualnih čistilnih naprav z vsakoletnimi letnimi razpisi za sofinanciranje pri njihovi izgradnji. Rezultati so že vidni na Frankolovem, v Arclinu in Novi Cerkvi; Vitanje in Dobrna imata vzpostavljeno čistilno napravo. Omenjeno daje upanje, da bo Hudinja spet dobila nazaj svoj stari blišč. Občina Vojnik bo skupaj z Ribiško družino Celje pristopila k revitalizaciji ribjega življa v njej.

Možnosti sodelovanja je še veliko – tako na razvoju individualnega muharskega ribiškega turizma kot tudi na področju osveščanja in izobraževanja prebivalstva in učencev osnovnih šol na področju ekologije in okoljevarstva, kjer se je pripravljena vključiti komisija za usposabljanje Ribiške družine Celje.

Občina Vojnik in Ribiška družina Celje vidita možnosti razvoja ribiškega in drugega turizma na Šmartinskem jezeru, ki je že dovolj bogato s krapovci in privablja vedno več tujih gostov, kot na reki Hudinji ogromen potencial za privabljanje petičnih krapolovcev in muharjev (vse omenjeno sovpada s strategijo občine). V mislih imamo tako slovenske kot evropske muharje, ki bi lahko muharili naše avtohtone ribe – potočno postrv in lipana. Zato so vse bolj cenjene vode, v katere človek redko posega. Takšna je tudi Hudinja nad Vojnikom vse do Vitanja. Vse omenjeno je tudi odlična priložnost za razvoj individualnega turizma na turističnih kmetijah, ki so ob Hudinji, in niza drugih spremljevalnih dejavnosti (npr. nudenje prehrambnih in drugih artiklov). Tuji ribiči – muharji vedno bolj iščejo t. i. prvinski ribolov v manjših nereguliranih in deloma divjih vodotokih, kjer domuje domorodna vrsta rib. Za takšno ponudbo je reka Hudinja odlična destinacija s pogojem, da bi bilo treba očistiti brežine in vložiti večje količine domorodne potočne postrvi in lipana, ki sta nekoč poseljevala ta čudoviti vodotok.

Ribiška družina Celje je do sedaj že izvedla nekaj aktivnosti na področju porečja Hudinje za njeno revitalizacijo in varovanje:

• Redna vsakoletna vlaganja rib v Hudinjo (revirja 38 in 39) in Frankolovski potok za potrebe njune revitalizacije.
• Popis onesnaževalcev na reki Hudinji.
• Redne vsakoletne ribogojniške aktivnosti na potokih (Tesnica, Hudinja, Dobrnica – z velikim vložkom postrvjega zaroda, 30.000 postrvi). Ker so naši potoki že precej onesnaženi, je naravno razmnoževanje rib dostikrat oteženo, včasih pa tudi onemogočeno.
• Izvajanje intervencijskih odlovov za reševanje ribjega življa na območju Vojnika in južneje zaradi gradbenih del na področju poplavne varnosti. Ribe se prestavljajo nad Vojnik, kjer ni gradbenih del.
• Opredelitev področja pri jezu v Višnji vasi do odcepa (mostu) za Polže kot revirja, kjer je prepovedana vsakršna uplenitev rib. Vse ribe, ki jih ujamejo ribiči RD Celje ali turistični ribiči, se morajo nepoškodovane vrniti nazaj v vodo. To je revir U & S (ujemi in spusti).
• Revir se je registriral kot tekmovalna trasa.
• Na RZS se je pridobilo dovoljenje za izvedbo tekme državnega prvenstva v LRM na reki Hudinji.
• Spodbujajo se podjetja, ki so okoljevarstveno naravnana za ohranitev ribje populacije na Hudinji (npr. EMO Orodjarna je letos donirala več kot 70 kilogramov potočnih postrvi za Hudinjo).

Ribiška družina Celje

Renato Fijavž