Na tem mestu naj bi že v 12. stoletju stal neutrjen srednjeveški dvor, ki so ga zgradili grofje Bogenski, v njem pa so živeli ministeriali Leitenburg, po katerih je kraj dobil ime. Na začetku 13. stoletja so posest podedovali grofje Andleški, po letu 1228 pa je prešla v last oglejskih patriarhov. Ti so jo leta 1351 prepustili Habsburžanom, ki so jo leta 1399 podelili Walseejcem. Leta 1472 je posest prešla v deželnoknežjo last, v drugi polovici 16. stoletja pa najprej v zakup, nato v last rodbine Cobenzl, ki so živeli v Valvasorjevih časih. Sedanji dvorec je dal pred letom 1675 zgraditi Janez Filip Cobenzl. V glavnem poslopju je bila tudi grajska kapela Kristusovega trpljenja. Po izumrtju rodbine leta 1810 je posest podedoval Mihael grof Coronini in jo leta 1822 prodal zdravniku Jožefu Mayerju. Takrat je zadnji lastnik, Evgen Mayer, podaril posestvo, grad in vso opremo novo ustanovljeni Kmetijski šoli za Primorsko.
Študentka zgodovine in italijanščine Ana Gregorič iz Prvačine se je z družino pred sedmimi leti preselila v Lože. Na prvi stopnji zgodovine si je za diplomsko nalogo izbrala temo Grad Lože : Kmetijska šola na gradu v Ložah pri Vipavi med leti 1946-1961. Na pobudo Ks Lože je v petek, 11. marca, pripravila izčrpno predstavitev zgodovine gradu Lože in kmetijske šole, ki je v njej delovala v letih 1946 – 1961. Pomoč pri pripravi diplomske naloge ji je nudil še živeči domačin Viktor Nusdorfer, ki je šolo obiskoval v letih 1948 in 1949. Veliko zapiskov o letih delovanja kmetijske šole je žal neuporabnih, ker so bili pisani na roko in so s časom postali nečitljivi.
Krajani Lož smo lahko ponosni na zgodovino gradu Lože, na pomembne ljudi, ki so v njem živeli. Kmetijska šola na Gradu vLožah je dala temelj sedanji kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu. Nekoč mogočen stoji že stoletja na vzpetini nad vasjo Lože, ob vznožju so ga obdajali vinogradi za njim pa se razteza gozd. Sedaj pa sameva in zob časa ga je že pošteno načel in kmalu bo žal še en velik kup ruševin, vsem nam v pomin in opomin.
Melita Dolenc
