Ob 90. rojstnem dnevu Janeza Matičiča

Lord Yehudi Menuhin je o Marini Horak zapisal: „Bila bi pridobitev za glasbeno življenje vsake sredine“, po mnenju svetovno priznanega pedagoga Petra Feuchtwangerja pa je: “Slovenija lahko ponosna na tako sublimno umetnico!« Leta 2008 je prejela prestižno Betettovo nagrado za izjemne umetniške dosežke. Od leta 2003 je profesorica na Akademiji za glasbo, kjer poučuje komorno igro in poseben predmet, ki ga je sama razvila, Dimenzije izvajanja. Obenem koncertira doma in v tujini. Kot pedagog je cenjena na treh kontinentih, v Evropi, ZDA in Aziji. Vodila je številne mojstrske delavnice in poletne tečaje.

Lovorka Nemeš Dular je dejavna kot pianistka, pedagoginja in muzikologinja. Na razvoj njene pianistične osebnosti so ključno vplivali prof. D. Tomšič Srebotnjak, A. Valdma, K. Bogino in M. Horak. Poleg študija na Akademiji za glasbo je Nemeš Dularjeva zaključila tudi študij muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje znanje je nato izpopolnjevala na akademijah v Koelnu
(Valdma) in Bergamu (Bogino) ter doma, v Ljubljani (Horak). Pripravila je mnogo klavirskih recitalov ter nastopala z orkestrom, v klavirskem duu, triu s flavtistko in hornistom, s pevci, violinisti in flavtisti v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Italiji, Nemčiji in Estoniji. Leta 2008 je prejela Nagrado Dvorane Vatroslav Lisinski za svoj uspešni recital na 41. Tribini Darko Lukić v istoimenski dvorani v Zagrebu.

Janez Matičič, ki letos praznuje svojo 90-letnico, je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal študija kompozicije pri L. M. Škerjancu (1950) in dirigiranja pri D. Švari (1951). Začel je z violino, nakar ga je prevzel klavir, ki ga do danes zvesto spremlja, ne le na ustvarjalni, temveč tudi na izvajalski poti. Do odhoda v Pariz leta 1959 je poučeval harmonijo, kontrapunkt in analizo glasbe na Srednji glasbeni šoli in klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nato je poučeval na različnih pariških konservatorijih in tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani (1983-86).
Svoje prvence je ustvaril pod vplivom klasicizma, romantike ter tudi impresionizma, kasneje pa se je ob izpopolnjevanju v Parizu pri sloviti Nadji Boulanger usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove.

S pianistično dejavnostjo je ves čas bogatil svojo ustvarjalno in pedagoško delo, zato nas ne preseneča njegov pomemben pianistični opus, ki je med najobsežnejšimi in najbolj profiliranimi v vsej slovenski glasbeni ustvarjalnosti – vse od njegovih začetnih neoromantičnih skladb (med katere spadata tudi Passacaglia in Toccata), štirih suit in 12 Etud, preko neoklasicističnih (Prva sonata) in modernih sonat do izjemno zanimivih sodobnih glasbenih podob (Utripi, Intermittences, Resonances, Danses grotesques itd.). Temu opusu se v zadnjem obdobju pridružujejo še Toccata – Fantasia, Sonata št.4 »Chorals« za klavir štiriročno, osem novih Etud ter najnovejša suita Polynesia. Matičič je prejel za svoja dela številne nagrade, med njimi tudi prestižno nagrado »Prince Rainier« v Monacu (1962), »Mérite Culturel et Artistique« v Parizu (1969), nagrado Radia Beograd (1966), RTV Slovenije (1994) ter za električnoakustično delo nagrado v Bourgesu (1980). Leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter istega leta postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Marina Horak in Lovorka Nemeš Dular bosta z izbranimi skladbami prikazali prerez njegove ustvarjalne poti. Oklepajoči skladbi programa sta deli skladateljev, ki ju skladatelj neizmerno ceni in ki ga povezujeta z njegovo drugo domovino, Francijo.