Naletavajo snežinke iz neba,

raste mrzla,bela odejica.

Skriva krajino vso rjavo zeleno,

kot bi jo skrila v milnice peno.

Zastira pogled nam tanki zastor beli,

prepleta v dalj snežink ples se veseli,

meglice tančica sran že beži,

ko vetriča sapa snežinke lovi.

Podaja ročice jim,ples narekuje,

vrti sem in tja,spušča,jih dviguje,

obrača,jih spaja,pa tudi deli

v zraku se z njimi igra in vrti.

Razgrinja veter v prt  jih zime beli,

tke preprogo čez hribe in globeli,

prepleta jih veselo v krošnje dreves,

igra čutno igro med debli vmes.

Vleče jih k sebi,v mrzle dlani,

ziblje jih v sen in rahlo odloži-

zdaj na vejo,travnik ali cesto

na kozolce v vasi ali v  mesto.

                                           Tanja Košar