Rdeči oziroma španski polž, ki ga biologi a imenujejo portugalski lazar, je k nam prišel že pred več kot dvajsetimi leti, prišel pa je v glavnem s trgovci z zelenjavo, s solato, in sicer najverjetneje s Pirenejskega polotoka. Problem je, da nimajo naravnih sovražnikov. Edini je polž črvasti golač, ki jé jajčeca drugih polžev, a so tega doslej našli le v Prekmurju, južno od Mure pa še ne. Seveda ga imajo rade tudi race, in še nekaj redkih naravnih sovražnikov, a teh vsak nima možnost imeti .
Rdeči polži se povečini prehranjujejo ponoči, saj potrebujejo veliko vlage, močno deževje pa jih k uničevalni akciji spodbudi tudi podnevi. Več je padavin, več imajo jajčec in več odraslih polžev se razvije. Rdeče polže vročina izsušuje. Če jih ujame sonce in ne morejo v zavetje, se izsušijo in poginejo. Vrtičkarji in kmetje se proti njim borijo na različne načine, od kemijskih pripravkov ali naravnih vab, kjer pa gre za kratkotrajne učinke.
Evropska biodinamika ima tukaj trajnejše rešitve, ki so podobne kot pri zatiranju plevelov, slovenska pa žal pri tem razen posamičnih primerov nima ustreznih znanstvenih potrditev. Zato se je predsednik Ajde Štajerska Stanko Kraševec odločil, da bo skušal v praksi poizkusiti in dokazati učinkovitost zatiranja rdečih polžev z njihovim upepeljevanjem ter tretiranjem tal z dinamiziranim pepelom ali dinamiziranim homeopatskim pripravkom iz tega pepela. Pri preizkusu bo sodeloval tudi dr. Matjaž Turinek, prvi slovenski doktorant ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, ki je predstavnik najmlajše generacije slovenskih agronomov, ki kombinira tuja in domača spoznanja. Je prvi specialist za biodinamično kmetovanje v vrstah uradne agronomske stroke in je kar pravšnji strokovnjak za znanstveno demistificiranje koristnosti alternativnih kmetijskih praks. Tudi sam ima namreč biodinamično kmetijo.
Z raziskavami sta pričela to pomlad in prvi rezultati so vzpodbudni, še najbolj pri površinah, potrosenih z dinamiziranim pepelom polžev, kjer je uspeh zaenkrat sto odstoten..
V začetku tega tedna so se upepeljevanja udeležili tudi nekateri drugi člani društva, ki bodo preparat poizkusili na svojih vrtovih in kmetijskih površinah. Upepeljevanje namreč v skladu z biodinamičnim koledarjem poteka vedno le na točno določene dneve. Upoštevanje ritmov v življenju je namreč najpomembnejše vodilo biodinamikov.
Kraševec načrtuje, da bo preizkus trajal štiri do pet let, da bodo izsledke lahko ponudili širši javnosti.
Rado Pantelič
