Proti spomeniku na vrhu hriba je zakorakala res pisana druščina otrok, od najmlajših v vozičku do starejših, njihovi starši in prostovoljci. Med potjo smo opazovali prebujajočo naravo, se nadihali svežega zraka, med seboj smo si marsikaj povedali, nekateri so se celo igrali igrico "Ugani žival".

Na začetku poti smo dobili nalogo, naj dobro opazujemo okrog sebe, saj smo si potem na vrhu povedali kaj nam je bilo najbolj všeč. Nekaterim je bilo všeč čudovito vreme in svež zrak, drugim lep razgled, pa žafrani, ki so pokukali iz zemlje, zanimiv kamen, spet tretjim to, da smo se med potjo igrali in bili enostavno skupaj.

Preden smo se odpravili nazaj smo se okrepčali s preprosto malico in se vsi skupaj igrali "Hiške". Med potjo nazaj je bila otrokom zanimiva predvsem psička Fia, ki je bila tudi z nami na izletu. Vsak jo je želel vsaj za nekaj časa voditi na povodcu in jo kaj novega naučiti.

Vrnili smo se zadovoljni in prijetno utrujeni od hoje.