»Seveda je bilo na začetku število udeležencev precej večje kot na koncu. Učenci so danes prezaposleni s šolo in številnimi popoldanskimi aktivnostmi. Pa vendar se je na koncu izoblikovala krasna, entuziastična skupina nadarjenih posameznikov, ki zmore pokazati marsikaj«, je poudarila Maja Nemec, ki je že v letih 2009, 2010 in 2011 ustvarjala z Makovci uspešne in tudi nagrajene mladinske predstave. Tako takrat kot tudi letos so morali iti najprej skoz proces odpiranja in spoznavanja z gledališčem, izvajali so vaje za skupinsko delo, delo s partnerjem, spoznavanje sebe na odru in odrskih zakonitosti.
Vaje so potekale dvakrat na teden po dve šolski uri. O poteku delavnic je Maja Nemec takole povedala: »Začeli smo z vajami za povezanost, občutenje skupine in z vajami zaupanja. Da lahko delaš nekaj tako intimnega in odprtega, kot je gledališče, kjer je igralec hkrati svoj umetniški material, moraš najti prostor svobode. Delo je osebno, saj delamo s svojimi občutki, s svojim telesom, ki je tukaj v nekoliko drugačni funkciji kot smo ga navajeni v vsakodnevnem življenju. Za to odprtost potrebuješ, vsaj na začetku zaupanje in varno okolje, da se lahko seznaniš z materialom - kar pa je spet, igralec sam. Vzporedno so potekale vaje za čutni spomin (spomin telesa na občutja fizične realnosti, delo z nevidnimi predmeti), raziskovanje notranjega prostora, občutkov, domišljije, širitev in usmerjanje pozornosti ter raziskovanje samega sebe. Poskušala sem vodit učence kot v nekakšni igri ali igricah, saj jim je to dajalo občutek sproščenosti, ki je pogoj za odprtost. Obenem pa smo skozi ta pristop prišli tudi do določenih zakonitosti gledališča. V drugem delu naših delavnic smo začeli z improvizacijami na določene teme, tudi v kombinaciji z vajami za čutni spomin, saj je bilo pomembno, da se učenci navadijo poleg graditve prizora tudi občutiti svoje telo na odru.«
Kaj pa so učenci pričakovali od takšnih delavnic? Večina je odgovorila, da bi se radi znebili treme pred javnim nastopanjem. Skozi proces so prišli do zaključka, da je trema, tisto vznemirjenje, le dodatna moč, ki nas aktivira. Da se treme ni treba znebiti, marveč jo potrebno sprejeti in se je razveseliti. Maja je dodala, da se s tremo borijo tako profesionalci, kot začetniki.
Zadnje poglavje delavnic je bila izdelava predstave - produkcije. Imeli so veliko materiala, ki se je nabral tekom delavnic: od osebnih izpovedi, do prizorov, ki so jih ustvarili učenci, form različnih vaj, ki so jih predelali. Prizore, ki so jih odigrali in ustvarili učenci na določene teme, je Maja napisala in jih povezala v neko smiselno celoto. In vse skupaj je potem preraslo v uspešno produkcijo.
Ob vprašanju, kako je bilo na zaključni produkciji so učenci v en glas vzkliknili: »Čudovito! Veliko nam pomeni, da so nas pohvalili starejši Makovci!« Maja pa je dodala: »Zaključna produkcija je bila krasna! Na učence - Jakob Murovec, Karin Lazar, Hana Gabrijelčič, Domen Medvešček, Anika Mugerli, Lea Štendler, Kaja Jerončič Skrt, Rok Markočič - sem neizmerno ponosna! Prvič so stali na odru, pa vendar so se skupinsko podpirali, bili so sproščeni in humorni. Mislim, da so začutili tisto Talijo, ki zasvoji gledališke navdušence, energijo, ki se pretaka iz dvorane, skupinsko ustvarjanje igralca in publike. Seveda smo imeli tudi krasno publiko, prišli so domači nastopajočih, z obiskom pa so nas razveselili tudi igralci gledališke skupine Mak, generacija, ki je svojo gledališko pot začela pri KD Svoboda Deskle leta 2009 in so zelo gledališko, ustvarjalno produktivni.«
Kako lahko gledališče pomaga mladim? »Predvsem pomaga spoznati samega sebe, saj je igralec obenem svoj lastni material, inštrument na katerega igra. To je spoznavanje in preučevanje lastnega telesa, glasu, psihološkega ustroja, torej celotnega psihofizičnega aparata, njegovih zmožnosti, omejitev in presenetljivih preseganj. Spoznaj samega sebe, pa nam je že pred davnimi časi dal nalogo Sokrat. Da nam bo življenje lažje, lepše, bolj razumljivo in bolj čudovito,« je zaključila mentorica Maja Nemec.
Izvedbo delavnic je financiralo Kulturno društvo Svoboda Deskle (ob pomoči Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Občine Kanal ob Soči).
