V polni dvorani so prikazali okoljsko problematiko v naši občini. Z dopolnitvijo IPPC okoljevarstvenega dovoljenja je Agencija RS za okolje podjetju Salonit Anhovo dovolila, da je lahko celotni energent za sežiganje iz sekundarnih energentov, z drugimi besedami odpadkov, od katerih je kar 40% nevarnih. To pomeni, da lahko legalno kurijo kar 108.960 ton odpadkov letno oz. povprečno 300 ton dnevno.
Društvo je bilo ustanovljeno 25. 5. 2015 z namenom ozaveščanja ljudi o nevarnostih, ki jih povzročajo izpusti v zrak. V Salonitu trdijo, da delajo vse zakonito, vendar člani društva opozarjajo, da ima Salonit Anhovo kljub zakonitemu delovanju moralno odgovornost do prebivalcev - kršijo osnovno človekovo pravico do življenja v zdravem okolju. Po meritvah, ki jih izvaja Salonit, izpusti ne presegajo dovoljenih meja. V društvu opozarjajo, da so meje, ki jih je ARSO dovolil Salonitu bistveno višje, kot za sežigalnice dovoljujejo standardi EU. Opozarjajo tudi na izkušnje iz preteklosti. Azbest je nedokončana zgodba. Vsaka družina ve, kaj je v našem okolju povzročil. Žal so tudi pred tridesetimi leti nekateri opozarjali na škodljive posledice azbesta, a je bilo delovanje Salonita tudi takrat zakonito in v skladu z vsemi predpisi. V Našem listu je bila 30. 4. 1983 zapisana izjava takratnega vodje službe za varstvo pri delu:« …, da so nekateri neupravičeno preveč nezaupljivi do njihovih meritev.«
Prihodnje leto bodo postavili obeležje žrtvam azbesta ob dvajsetletnici ukinitve proizvodnje. Krvni davek je v naši občini izjemno velik. Bomo čez leta postavljali obeležja še žrtvam kurjenja? V društvu opozarjajo, da so najnevarnejši najmanjši delci težkih kovin, ki prihajajo globoko v pljuča in jih nihče ne meri. Poleg tega prihaja v Salonitu do pogostih izpustov zaradi izpada filtrov, ki so še posebno problematični.
Društvo EKO Anhovo in dolina Soče šteje že nad 100 članov in 1200 simpatizerjev. Ustanovnih članov je bilo 20. Predsednik društva je Bogomir Bavdaž. Člani so zelo dejavni – pripravili so zgibanko, s katero opozarjajo na nevarnosti kurjenja, svoje delo so predstavili na Občinskem svetu in na svetih KS, pripravili so svojo spletno stran, na kateri obveščajo krajane o svojih dejavnostih … Po njihovem posredovanju so morali v Salonitu skladišče pnevmatik umakniti na drugo lokacijo.
Na srečanje so povabili vodilne iz Goriškega društva za kakovost bivanja gospo Lucijo Mozetič in upokojeno pravnico Jordano Gregorič, ki sta njihovo delo pohvalili in jih spodbudili, naj krajane ozaveščajo o njihovih ustavnih pravicah. Nihče nima pravice brez vednosti prizadetih odločati o zdravju in razvrednotenju premoženja. V goriškem društvu so bili uspešni, ker so krajani njihovo delo podprli, in pozvali vse prisotne, naj ne bomo brezbrižni, ker sicer z nami lahko vsi manipulirajo. Samo zavzetost vseh krajanov lahko prinese uspehe.
Srečanje se je zaključilo s pesmijo, ki jo je zapel ob spremljavi kitare domačin Franc Bevčar, s sporočilom, naj ne dovolimo, da naši otroci postanejo žrtve onesnaženega okolja in naše brezbrižnosti. Po koncu predstavitve so člani društva pripravili pogostitev za vse udeležence srečanja.
