Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 01.05.2017

pretežno oblačno
Ponoči se bo zjasnilo, zjutraj bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 7 stopinj C.
6°C | 20°C
torek, 02.05.2017
9°C | 19°C
sreda, 03.05.2017
8°C | 22°C
četrtek, 04.05.2017
9°C | 19°C
Opozorila
Sobota, 29.4.2017 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
6°C
20°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

Lovec na nevihte


INTERVJU

| |
04.12.2012      9:03
A A

Lovec na nevihte


Danijel Konjedic iz Deskel je že od malega v stiku z umetnostjo. Preizkusil se je v glasbi, ki ostaja njegova spremljevalka tudi danes, saj igra bas kitaro v Ansamblu 7šrit. Želel je postati slikar, a pravi, da ni imel »prave rokce«. Kasneje je v fotografiranju našel nekakšen približek slikarstvu.


Razelektritve (Tržaški zaliv, 13/06/2012) Foto: Danijel Konjedic
Razelektritve (Tržaški zaliv, 13/06/2012) Foto: Danijel Konjedic
Deli:

A življenje ga je peljalo svojo pot, izobrazil se je namreč za agronoma in danes v svojem poslu uživa. V prostem času pa se posveča fotografiji. In to ne vsakdanji, pač pa precej dramatični in akcijski, saj v fotografski objektiv lovi nevihte s strelami in tornadi. Ljubezen do fotografije te je vodila skozi iskanja in poizkušanja. Fotografiral si ljudi, šport, naravo, prav slednja te je najbolj privlačila?

Če bi bil slikar, bi itak slikal kakšne impresionistične podobe. Ampak tudi fotografiranje pokrajin me ni najbolj vleklo, saj je manjkalo tisto nekaj več. Potem sem našel vreme, jezno vreme!


Kdaj se je to zgodilo?

Začelo se je, ko sem se za eno leto preselil na Kras, kjer sem delal. Tam sem precej bolje videl okoli sebe kot tu v dolini, kjer hribi zastirajo pogled.


Kaj pa te je pritegnilo?

Najprej sem raziskoval lokalne kraške poti in steze ter se spoznaval z modrasi, kasneje pa ugotovil, da je mogoče narediti kakšno dobro fotografijo neviht, ki so pogosto prišumele z zahoda. Nevihte me privlačijo že od malega, vedno sem se navduševal nad vzdušjem pred nevihto, ko se nebo stemni, bliska, grmi, piha, to pričakovanje neverjetne moči vremena, ko ne veš, kaj bo. Prizori pred nevihtami so se mi v otroštvu vtisnili v spomin bolj kot katerakoli druga stvar. Na Krasu sem sprva stiskal prožilec le s Cerja, kasneje pa sem se tudi usedel v avto in se odpeljal v Furlanijo. To se je zgodilo šele, ko sem ugotovil, da so nevihte najlepše in najmočnejše na ravnini, ker je tam nemoten dotok toplega, vlažnega zraka, pa tudi vse strukture oblakov se tam razvijejo. In Furlanija je zaradi svojega geografskega položaja, ob toplem Jadranskem morju, nad katerega ob frontah prihaja hladen polarni zrak, kot naročena za to. Ker mi je skoraj vedno uspelo dobiti tisto, kar sem iskal, se mi je kmalu pričelo svitati, da je to tista 'zvrst' fotografije s katero se bom ukvarjal.


Lovec na nevihte je direkten prevod »stormchaser« iz angleščine, s televizije poznamo tudi serijo »Stromchasers«.

Stormchasing – lov na nevihte je najbolj razvit v Ameriki, kjer se na neskončnih ravninah srečujeta topel zrak iz mehiškega zaliva in hladen iz polarnih območij. Ko trčita drug v drugega nastajajo brutalne nevihte s tornadi, ogromno točo, ipd. Mnogi te pojave fotografirajo in snemajo, nekateri celo živijo od tega početja. Od tod ta znana serija.

Koliko pa vas je, lovcev na nevihte?

Veliko. Na stari celini so nevihte manj intenzivne, zato je po pravo stvar treba oditi čez lužo. Vseeno se fotogenične nevihte dobijo tudi v Evropi in fotografije tornadov tudi tu niso redkost, le nekaj več sreče rabiš, da si ob pravem trenutku na pravem mestu. V Sloveniji stormchaserjev ni veliko, vendar nevihte vseeno tudi pri nas pritegnejo veliko ljubiteljev vremena.

Kako si začel spoznavati oblike na nebu?

Na internetu sem dobil veliko znanja o nevihtah in vremenu nasploh. Potem pa so tu izkušnje in »chasanje«, mnogo slednjega. Počasi dobivajo nevihtni oblaki oblike in strukture se ti udomačijo v glavi. V zadnjih letih sem se tudi spoprijateljil z Markom Korošcem (www.weather-photos.net), ki je brez dvoma najboljši stormchaser v Evropi, uživa že svetovno slavo in je za povrhu še super dečko, od katerega se je užitek učiti, saj je popolnoma predan vremenu in se ne obremenjuje z nepotrebnim balastom, kar je odlika, ki jo danes premore le malo ljudi. Nevihte, pa tudi druge vremenske ekstreme večinoma loviva skupaj. Tako čas hitreje mine med dolgotrajnim čakanjem na izbruh neviht nekje v Italiji ali Avstriji, sam »chase« bolj gladko poteka, ker vsak opravlja svoje delo (en vozi, drugi navigira, itd.) in še stroški za bencin in vse ostalo so prepolovljeni.


Na fotografijah pogosto ujameš supercelico. Kakšne so denimo razlike med supercelico, tornadno HP supercelico, mezociklonom?

Nevihte v grobem delimo na tri tipe. Kdaj se posamezen tip razvije, je odvisno od pogojev v atmosferi. Pomembni pogoji, da to laično razložim, so hladen zrak v višinah, vlaga in z njo povezana energija ter veter. Ko je veter šibek in je energija prisotna, se razvijejo stacionarne, pulzne nevihte, ki navadno ne trajajo več kot 30 minut in prinašajo lokalne nalive, včasih tudi drobnejšo točo, ter seveda strele in grmenje. Ob nekoliko boljših pogojih (močnejšem vetru) pride do nastanka multiceličnih neviht, ki imajo več vzgornikov, se tudi gibljejo ter s seboj prinesejo močnejše sunke vetra, točo manjših debelin in močne nalive. Supercelice so najmočnejši tip nevihte, ki ima rotirajoč vzgornik, kateremu rečemo mezociklon in je ločen od dela nevihte iz katerega pada dež. Taka nevihta nastane ob veliki količini vlage v zraku in močnem vetru, ki z višino spreminja smer. Gre za zelo dolgožive nevihte, ki ob ugodnih pogojih lahko razvijejo tornado, zato so glavni cilj stormchaserjev. V takih nevihtnih oblakih razlikujemo več struktur, ki so povezane z vzgornikom, dolnikom, itd. Te strukture fotografiramo, če pa pride do tornada, pa še toliko lepše. Pod mezociklonom, kjer lahko nastane tornado, navadno pada zelo debela toča. Rekordna je v ZDA merila kar 20 centimetrov. Supercelica je tornadna, ko razvije tornado. Sicer poznamo tri tipe supercelic, klasične, (HP) 'high percipitation' supercelica, ki s seboj nosi veliko količino padavin, ter (LP) 'low percipitation' supercelica, pri kateri padavin praktično ni, le rotirajoči vzgornik in včasih tornado ter debela toča. Kateri tip se razvije, je odvisno od razmer v atmosferi.

Katerega dogodka ne boš nikoli pozabil?

Huh, številnih… Recimo mojega prvega tornada, ki sem ga fotografiral na Krasu, na svojem šele četrtem chaseu. Ta je moj edini, ki je vpisan v Evropski bazi ekstremnega vremena (ESSL – European Severe Weather Database). Pa dveh tornadov in uničujočih poplav v Genovi, kjer je na mesto padlo 550 litrov dežja v 6 urah. Takrat smo s Korošcem in kolegom iz Italije stali na obali, 100 metrov proč od nas se je razvil tornado, nato pa nas je zadel še izjemen nevihtni piš, tako močan, da smo se morali držati za ograjo, da nas ni pometlo po tleh. Tu je še lov na burjo v Kvarnerju, kjer smo s kolegi z ročnimi anemometri izmerili sunek 205 km/h. Takrat sem, seveda iz zavetja, posnel kolege pri meritvah, ko so se izpostavili tem močnim sunkom. Video je na youtube-u postal pravi hit in ima danes že preko 85.000 ogledov. Precej noro je bilo tudi na Rebrnicah, ko je okoli nas bučala burja s sunki do 180 km/h in po zraku letelo kamenje. Ne morem niti mimo letošnjih poplav Soče. Že kot otrok sem se spraševal, ko so mi starši pripovedovali o poplavah leta 1976, kakšna mora biti Soča, ko se 'strga s ketne'. Za božič 2009 sem delal in nisem mogel biti zraven, sedaj sem pa tudi to doživel. V glavnem, strašljivo in nevarno je vedno, predvsem pa je adrenalinsko. Ko se enkrat navadiš živeti pod stalno dozo adrenalina, ne moreš več odnehati, postane tvoja odvisnost. V Evropi je sicer življenjsko nevarnih malo situacij, burja na Kvarnerju je definitivno najhujša in tudi smrtno nevarna, če se ji izpostaviš brez izkušenj. Seveda pa ne rineš brezglavo v nevarnost. Moraš vedeti, kje je meja.


Kako izgleda lov na nevihte?

Sestavljen je iz neprestanega pregledovanja in interpretiranja raznih vremenskih kart, ki so dostopne na internetu, nato dejanskega lova ter kasnejše analize. Ko vidimo, da so pogoji pravi, določimo tarčo in se odpeljemo tja, kjer naj bi nevihte nastale. Nato sledi dolgotrajno čakanje, da se nevihte razvijejo. Ko se narava razbesni, skušamo najmočnejšo nevihto spremljati od nastanka do konca njene poti ter ob tem ujeti čim več zanimivih trenutkov in struktur oblakov v objektiv. Pri navigaciji si pomagamo z radarsko sliko padavin, satelitsko sliko, sliko atmosferskih razelektritev, trenutnimi vremenskimi podatki iz vremenskih postaj in GPS sistemom.


Imaš spletno stran WineAndWeather.net. s katero si združil dve tematiki, ki sta med seboj tesno povezani: kmetijstvo in pridelava vina ter vreme.

Želel sem ustvariti stran, ki  je v prvi vrsti namenjena vinogradnikom in vinarjem. To je področje, v katerem sem zaposlen in tu skušam ljudem, ki so v tej panogi zaposleni, ponuditi uporabne informacije. Na strani tako najdejo članke s področij vinogradništva, varstva rastlin, tehnologije pridelave vina, razne reportaže z vinskih sejmov, pa tudi za kmetijsko pridelavo vselej pomembne vremenske podatke iz vremenskih postaj in analize ekstremnih vremenskih dogodkov. Poleg tega je stran tudi neka lastna baza podatkov, ki mi pomaga pri spremljanju podobnih dogodkov v prihodnosti.

Na strani so dostopni podatki iz desetih amaterskih vremenskih postaj na območju Goriških brd, Soške doline in Banjške planote ter analize podatkov iz postaj. Poleg tega so hitro dostopne vremenske napovedi, opozorila pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, radarske slike padavin, satelitske slike, ipd.. Nekaj posebnega je na tem mestu Vremenska postaja Korada, ki je postavljena na višini 800 metrov in zato najbolj zanimiva. Poleti je med nevihto celo izmerila sunek vetra 163 km/h, kar je najbrž neuradni rekord kanalske občine.

Kakšno vreme se nam obeta v prihodnjih mesecih?

Pravkar smo končali s poplavami, ki so marsikomu nagnale strah v kosti. Sedaj upajmo, da nas sneg za božič razveseli. Resno, s srednjeročnimi napovedmi se ne ukvarjam, imam pa kolege, ki napovedujejo nekoliko bolj mokro zimo, kot je bila lanska. Zato upanje na sneg ostaja…

Več o Danijelovem "lepem vemenu" in o drugih informacijah pa najdete na spletnih straneh:

http://www.wineandweather.net (Wineandweather)

https://www.facebook.com/WineAndWeather (Facebook) 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 51
Izšla: 16.03.2017
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
April 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9
06.05.201 | Ostalo
Tržni dan
06.05.2017 | Ostalo
Prihod muzejskega vlaka v Kanal
30.04.201 | Ostalo
Spomin na 170 let smrti Valentina Staniča
30.04.2017 | Ostalo
Postavitev mlaja v Kanalu
30.04.2017 | Ostalo
Postavitev mlaja v Kalu nad Kanalom
30.04.2017 | Turizem
Kresovanje pred 1. majem - Anhovo
06.05.201 | Ostalo
Tržni dan

Bodite prvi pri oddaji mnenja.