Sankanje je postalo pravi zimski hit; v njem se lahko preizkusimo na številnih lokacijah po Sloveniji, tudi v naši občini. Posebnost tega zimskega športa je preprostost in cenovna ugodnost. Mnogi zimski športi so danes predragi in cenovno nedostopni, če bi jih želeli doživeti z vso družino. Vse, kar za sankanje potrebujemo oziroma je priporočljivo, so nepremočljive hlače, dobra obutev, rokavice in seveda sani, prav tako je priporočljiva čelada. Treba je le še poiskati lokacijo, kjer se bomo lahko po snežni strmini spustili s sanmi in sprostili kak atomček adrenalina.

Nedaleč stran od Polhovega Gradca, mimo vasi Briše, proti vasi Setnik, lahko v dolini Male vode na levi strani ceste opazimo tablo z napisom "sankališče". Če smo le nekoliko zvedavi, se ustavimo in odpravimo na ogled proge ter poizvemo o sankališču.

Jože Malovrh je domačin, ki je progo za sankanje sprva postavil le za zimsko veselje svojih vnukov. Ker pa se je pozneje izkazalo, da je proga odlična za sankanje in primerna ne le za otroke, temveč tudi odrasle, ki se radi podajo na adrenalinsko vožnjo po zasneženih strminah, se je odločil, da sankališče uredi tako, da bo primerno tudi za druge obiskovalce oziroma sankače. Kar nekaj popoldnevov je preživel na progi in ob njej, jo mnogokrat prevozil z malim traktorjem, splužil in povaljal, skratka utrdil do te mere, da se je bilo po njej mogoče spustiti. Sankališče je bilo letos dolgo slabega pol kilometra, ima pa potencial, da postane prava sankaška proga, dolga več kot dva kilometra. Del ceste, ki je bil obložen s snegom in je služil sankanju, v drugih letnih časih predstavlja gozdno pot, ki vodi s Korene do glavne ceste ob Mali vodi oziroma obratno. Sogovornik pravi, da bo že naslednje leto poskusil sankališče podaljšati. Želja je, da bi bil začetek proge prav na Koreni, sledil pa bi dolg spust s sanmi do glavne ceste. Letos se je bilo na začetek proge treba sprehoditi peš, če bi se ta podaljšala in postala zanimivejša še za druge obiskovalce, pa bi bilo treba rešiti težavo s parkirnimi prostori ter poskrbeti za prevoz sankačev na začetek proge. Najvarneje bi namreč bilo, da bi bil ta na Koreni, kjer so parkirišča zagotovljena, obiskovalci pa bi se na kateri od turističnih kmetij lahko okrepčali, odžejali s čajem ali kuhanim vinom ter si privoščili kaj za pod zob. Jože in njegova žena sta se to zimo že spustila po nekaterih slovenskih sankališčih, kjer sta poleg uživanja v spustih nabirala ideje, kako domače sankališče narediti privlačnejše in varnejše. Tako je na moje vprašanje, ali razmišlja, da bi sankališče postalo tudi nočna atrakcija, sogovornik odgovoril: "Možnost je, zakaj pa ne."

Zamisli in volje Jožetu torej ne manjka, je pa uresničitev idej odvisna od dobre zimske sezone. Tako lahko le držimo pesti, da nam bo narava naslednje leto namenila veliko snega in tako gozdno pot v dolini Male vode obdala z visoko snežno odejo ter jo spremenila v pravo rekreativno sankališče, ki bi v vas privabilo veliko sankaških navdušencev.

Letošnji spust si lahko ogledate na spletni strani http://www.youtube.com/watch?v=O_es5yoeyaY&feature=youtu.be.

Nadja Prosen Verbič