Sezona božično-novoletnih pesmi je minila in borovniški pevski zbori stopajo v pomladno obdobje z novimi idejami, novim repertoarjem in predvsem novim zagonom. Nekaj od slehernega so delili z domačim občinstvom konec marca na že tradicionalni pevski reviji. Rdeča nit pa vendarle ni bila vsepričujoča pomlad, temveč so si organizatorke, Ženski pevski zbor Tonja, oziroma za njih Marjetka Balkovec Debevec, izbrale v tem času tako zelo opevano ženo in mater. »Na most in k materi ni nikdar daleč,« pa »pava lepša perje, ženo mož,« je povezovalka iz rokava stresala stare pregovore, medtem ko je na oder vabila zbore, od najmlajših do najstarejših. Predšolski pevski zborček Mavrica, bolj znan pod prejšnjim imenom Miš-maš, že drugo leto vodi zborovodkinja Nika Furlan. Ob spremljavi Polonce Gabriel na klavirju so zapeli pesmi Snežačka, Lestev in sirček ter Vrtiljak. Še malo in bodo peli hudomušna Vremenska poročila v otroškem pevskem zboru osnovne šole, ki ga vodi Barbara Skopec Černigoj. V tokratnem repertoarju so učenci in učenke poleg omenjene ljudske zapeli še Bitenčevo Pomladno in Faist-Kovačičevo Poj z menoj. To pa sta bila zaradi nesrečne bolezni zborovodkinje preostalih dveh šolskih zborov žal tudi edina zbora najmlajših borovniških pevcev. Z »manjšim« generacijskim preskokom so na oder prikorakale pevke Barjanke. O njih nemalokrat zapišemo pohvalno besedo, med bolj znanimi so njihovi nastopi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje ter na reviji upokojenskih pevskih zborov. Pod taktirko Rudija Cerka so odpele belokranjsko Tribučko kolo, Gerbičevega Pastirčka ter Slomškovo Predico. Štafeto za vztrajnimi upokojenkami, nekaterimi že prav častitljivih let, a še vedno krepkih pljuč, so prevzeli Štinglci Alje Pešak. Pojejo nam že 24 let, ime pa so si vzeli po liščku pisanega perja in prelestnega žvrgolenja. No, zažvrgoleli sicer niso, z Adamičevim Jurjevanjem, Prelovčevo Sedem si rož porezala mi ter Lo Nigrovo Pod oknom so se pa kar dobro odrezali. Pred gledalci jih je nato nasledil zborček precej bolj redkih vrst, vse štiri pevce bi pravzaprav zlahka postavil le v eno. Pravijo, da so fantje z vasi, ki menda cenijo notni papir precej bolj kot navadnega, njihov generalni sponzor pa so bojda kar njihove žene. Govorimo seveda o kvartetu Škrip. Njihov repertoar je ta večer vključeval Pregljeve Pleničke, Bajukovo Vsi so prihajali ter Gregorčičevo Planinsko rožo. Večer pa so zaključile pevke, ki so ga tudi »zakuhale« – Tonje Jake Jerine, se razume. In sicer s prekmursko Ne ouri, ne sejaj, pa Jerinovo Jesenjo od Štirih letnih časov ter ljudsko v njegovi priredbi Pastirče mlado i milo.

Damjan Debevec, foto: DD