Začnimo na začetku

Vlada Republike Slovenije je že pred petimi leti sprejela Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, kamor glede na geografsko lego spada naša država. K temu je bila zavezana z evropsko Vodno direktivo, ki je začela veljati konec leta 2000 in ki usmerja izvajanje enovitega čezmejnega upravljanja voda na območju vseh držav EU. Vodna direktiva določa, da se ekološko stanje vodnih teles ocenjuje na osnovi petih kakovostnih razredov, od »zelo dobro«, »dobro«, »zmerno dobro«, »slabo« do »zelo slabo«, pri čemer naj bi do leta 2015 vsa vodna telesa dosegla razred »dobrega stanja«. Ključna razlika v primerjavi s preteklo prakso je zlasti to, da se ocenjevanje ekološkega stanja vodnih teles razlikuje glede na posamezen tip vodnega telesa, kot izhodišče za oceno stanja vodnega telesa pa služi stanje vsakega tipa vodnega telesa v pretežno nespremenjenem, to je naravnem stanju. In tu je kleč vsega.

Bohinjsko in Blejsko jezero sta edini naravni stalni jezeri z dovolj veliko površino (več kot 50 hektarov) v Sloveniji, da se je zanju po evropski direktivi ocenjevalo ekološko stanje. Bohinjsko jezero se je pri tem izkazalo za kakovostnejše in manj preoblikovano s človeškimi posegi v prostor, zato ga je država opredelila kot referenčno naravno jezero, pomembno za določitev značilnih referenčnih razmer za ta tip površinske vode. To pa je pomenilo, da je na njem zaradi kakovosti vode prepovedano izvajanje vsakršnih dejavnosti.

Izjema, ki jo je konec leta 2014 pri takratnem v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje Branku Ravniku z dogovorom za spremembo omenjene državne uredbe izposloval župan Franc Kramar, je možna le v primeru, da izvajanje teh dejavnosti ne bo poslabšalo stanja vode. In pogoje za izvajanje dejavnosti, pod katerimi se kvaliteta vode ohranja, je lahko Občina opredelila le v občinskem aktu. »Zato je Občina Bohinj pristopila k izdelavi plovbnega režima, saj lahko le s sistemsko ureditvijo nastopamo proti državi, ki nas že tako ali tako omejuje z Zakonom o Triglavskem parku,« je pojasnil župan Kramar.

Kaj odlok pravzaprav določa?

»Odlok zaradi prej omenjene uredbe določa mesta vstopanja, pristanišča in pogoje za ostale uporabnike. Prav v nobenem členu ni nihče izključen ali pa, da se kaj prepoveduje. Res pa je, da smo z njim določili pogoje za uporabo referenčnega jezera, ki ga Bohinjke in Bohinjci nismo želeli, smo pa najbolj prizadeti prav mi,« za vsebino odloka stoji župan Kramar in ob tem poudarja, da so cene pristojbin najnižje v Sloveniji, saj so tudi drugod po Sloveniji sprejeti odloki, ki urejajo plovbo po jezerih in rekah, kot so Kolpa, Soča, Ljubljanica, Cerkniško jezero itd.

S pristojbinami zbrana sredstva bodo namensko vrnjena v ureditve pristanišč, vstopno-iztopnih mest in v ostalo infrastrukturo, kot je urejeno za parkirišča z denarjem od parkirnine. »Tako bomo že letos uredili pristanišče Pod Skalco, kjer bomo omogočili privezovanje čolnov, ki so bili do sedaj 'razmetani' na več mestih po jezerski obali,« je povedal Kramar, ki dodaja: »Prepričan sem, da bo čas pokazal, da je bila usmeritev pravilna, predvsem zaradi dejstva, da smo z odlokom kljub pritiskom države omogočili, da se dejavnosti na Bohinjskem jezeru lahko odvijajo.« Odlok se je več mesecev usklajeval z akterji oziroma uporabniki vodnih površin in je bil pred sprejetjem usklajen, dejstvo pa je, da se vsem uporabnikom ni moglo ustreči.

Odlok o plovbnem režimu v občini Bohinj z opredelitvijo pogojev za njihovo izvajanje torej usklajuje turistične, športne in rekreacijske dejavnosti. In sicer določa kopalne vode v Fužinarskem zalivu, na Veglju in v Ukancu, načrtuje ureditev infrastrukture, kot so pristanišča s privezi in pomoli ter vstopno-izstopna mesta. V odloku so opredeljeni tudi naslednji termini: rekreacijska plovba pomeni rabo individualne, neorganizirane in zasebne narave; športni veslaški čoln je plovilo, namenjeno za športne in rekreacijske aktivnosti, kamor spadajo tudi raft, deska za veslanje stoje (»sup«), pedolino in podobno; druga športna plovila so plovila, ki ne spadajo v področje športnih veslaških čolnov, kot na primer rečni bob (»hydrospeed«), kajt, jadralna deska, napihljiv čoln do dolžine dveh metrov in podobno; tradicionalni čoln je večji lesen čoln na vesla z vidno leseno strukturo.

Konkretna določila

Plovila so lahko dolga do osem metrov, uporablja se lahko električni pogon z močjo do 1kW. Za treninge organizacij, ki imajo registrirano dejavnost športa s plovili, so v času treningov dovoljena največ štiri plovila daljša od osmih metrov. V času prireditev lahko organizator uporablja splave. Izjema so tudi izredni primeri, ko gre za potrebe civilne zaščite in reševanja. V prvih dveh primerih je organizator dolžan skrbniku plovbnih voda podati vlogo, ki utemeljuje uporabo daljših plovil in močnejših motorjev.

Na jezeru bo osem vstopno-izstopnih mest: pomol pri cerkvi sv. Janeza, južna stran mosta pri sv. Janezu, pomol pri cerkvi sv. Duha, pomol v kampu Zlatorog, pri ribogojnici na severni obali jezera, na obali pod Pod Voglom, v zalivu na Naklovi glavi in na obali pod Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.

Na Savi Bohinjki, kjer je plovba dovoljena od njenega začetka do jeza pri elektrarni v Soteski, bo vstopno-izstopnih mest sedem: ob južni strani mosta pri cerkvi sv. Janeza, pri drugem mostu na Brodu, pri kolesarskem mostu na Bohinjski Bistrici, pri cestnem mostu na Bohinjski Bistrici, pri železniškem mostu na Bitnjah, pri dvojnem mostu v Soteski in pri elektrarni v Soteski.

Pristanišča na jezeru bodo urejena na treh mestih: v zalivu Pod Sklaco, v zalivu v kampu Zlatorog in v že obstoječi čolnarni Žmitek. Prvo in tretje pristanišče bo prav tako možno uporabiti kot vstopno mesto za Savo Bohinjko.

V 6. odstavku 8. člena odloka je zapisano, da »uporaba pristanišč in vstopno-izstopnih mest na Bohinjskem jezeru ni obvezna za športna plovila na vesla za začasno pristajanje in druga športna plovila za začasno pristajanje in namene rekreativne plovbe.«

Izven pristanišč je pristajanje in privezovanje plovil na boje, veje, drevesa in podobno prepovedano samo v večernem in nočnem času med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj. Prav tako ni dovoljeno shranjevanje plovil na obali oziroma bregu jezera.

Dovoljeni čas plovbe na Savi Bohinjki določa 18. člen: »Plovba po Savi Bohinjki ter začasno privezovanje na bregovih se lahko izvaja v aprilu in oktobru med 10. in 17. uro, v maju in septembru med 10. in 18. uro ter v juniju, juliju in avgustu med 9. in 19. uro. Za trening članov športnih društev registriranih v občini Bohinj in državnih reprezentanc je plovba izjemoma dovoljena tudi izven v prejšnjem členu navedenih ur in z dovoljenjem Občine Bohinj. Pristojni ribiški upravljavec plovbo za potrebe ribiškega upravljanja lahko izvaja skladno s področnimi predpisi.«

Infrastruktura pristanišč in vstopno-izstopnih mest je v odloku opredeljena kot grajeno javno dobro. Pristojbina za uporabo pristanišča in vstopno-izstopnih mest vsebuje stroške njihove gradnje in vzdrževanja, ki se bodo hkrati financirala tudi iz proračuna občine, sredstev domačih in mednarodnih skladov ter iz drugih virov. Tradicionalni leseni čolni in plovila za reševanje na in iz vode so upravičena plačila pristojbine.

Pristojbina se določa s točkami, in sicer za uporabo vstopno-izstopnih mest znaša 2 točki na dan, 5 točk za 7 dni, 10 točk za 30 dni, 15 točk za 60 dni in 20 točk za eno leto. Pristojbina za pristaniške priveze znaša 12 točk za en dan, 20 točk za 7 dni, 60 točk za 30 dni, 90 točk za 60 dni in 120 točk za eno leto. Za privez na boji, je pristojbina le polovična. Uporabniki, ki so plačali pristojbino za privez v pristanišču, imajo s tem plačano tudi pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih mest, kar velja tudi za Savo Bohinjko. Letos je ena točka vredna en evro.

Dnevne in letne dovolilnice bodo na voljo na prodajnih mestih Turizma Bohinj, Turističnega društva Bohinj, ostalih turističnih agencij, v centrih TNP in na občinski upravi.