Skladno z upravljavskim načrtom TNP-ja je tudi 'stari', šele dve leti veljavni Odlok plovbnega režima upošteval tako potrebe turističnega gospodarstva kakor tudi potrebe kajakaških reprezentanc in veslaških klubov.

Sedaj pa na Občini Bohinj spet poteka priprava novega plovbnega režima, ki v veliki meri posega v že dosežene pravice veslaških klubov kakor tudi turističnih uporabnikov jezera in okolice. Lastna občina, ki za omejevanja vedno krivi TNP, je tokrat še veliko bolj omejevalna.

 V zvezi z novim predlogom plovbnega režima se pojavlja kar nekaj pomislekov oz. vprašanj:  

• Občina Bohinj trenutno predvideva le 4 vstopno-izstopna mesta za vsa plovila (vključno supi, kajaki, jadrnice, rafti …). Ta so Pod Skalco, Hostel pod Voglom, Avtokamp Zlatorog in Ribogojnica na severni strani jezera. Glavno vstopno-izstopno mesto naj bi bilo Pod Skalco.

Vsi turistični delavci se zavedamo problema ozkega grla na lokaciji Pod Skalco. Ali na Občini obstaja predstava, do kakšnega prometnega zamaška bo prišlo, če bo glavna vstopno-izstopna točka tam. Torej naj družina, ki se je prišla kopat na fužinarsko polje, čoln najprej dostavi do Pod Skalce, nato se oče (morda mama ali otrok) usede v plovilo in z njim vesla do tja, drug član družine pa naj bi avto peljal na parkirišče. Nato se skupaj srečajo na plaži??? Kakšna logistična kolobocija!!

Zakaj ne bi povečali števila vstopno-izstopnih mest in jih dodali še pri Naklovi glavi, na lokaciji CŠOD-ja in Gozne šole, kjer so poglavitne izobraževalne institucije, kjer otroke in mladino navdušujejo nad Bohinjem?

• Postavitev veslaške proge je bila do sedaj dovoljena začasno od marca do novembra - ob severni obali, od pritoka Govic v Jezero do fužnarskega polja.

Z novim plovbnim načrtom se postavitev veslaške proge bodisi popolnoma negira ali pa se omejuje postavitev l- te na čas do 30. junija in nato po 1. septembru, kar je za večino veslaških in kajakaških reprezentanc popolnoma nesprejemljivo. Le ti za svoj trening potrebujejo progo, drugače ne gre.

Izjave občinskih svetnikov, češ zakaj pa ekipe nimajo priprav v maju ali septembru, so popolnoma nesmiselne. Športniki in trenerji treninge planirajo glede na urnik tekmovanj, zato drugi termini v njihovem primeru ne pridejo v poštev. Letos se vse reprezentance pripravljajo na Olimpijske igre, ki so v avgustu. Zato je pričakovati, da bodo reprezentance trenirale v mesecu juliju – pred velikimi tekmami.

Ali se Občina Bohinj sploh zaveda izpada dohodka, ki ga bo utrpelo turistično gospodarstvo v poletnih mesecih, če se veslaški in kajakaški klubi zaradi omejevanj Občine Bohinj odločijo trenirat na drugi lokaciji?

Po navedbah ge. Polonce Noč, vodje Hotela Jezero, govorimo o najmanj 2000 nočitvah oz. kar 10% letnega prometa. Hotel Jezero ima namreč že tretje leto zapored v letošnjem poletju rezervirane namestitve za športne priprave novozelandske in slovenske veslaške reprezentance.

V Hostlu pod Voglom so v sezoni 2015 kajakaški klubi v veliki meri zapolnili julijske po navadi slabše zasedene termine. Zaradi njih se je zasedenost v mescu juliju glede na prejšnje leto povečala za 35 % – kar je ogromno. Prav vsi gosti so bili navdušeni in tako je v sezoni 2016 narejenih že ogromno novih skupinskih rezervacij.

V primeru sprejetja novega odloka, kjer proga v poletnih mesecih ne bo dovoljena, bodo vse rezervacije stornirane – govorimo o izredno velikem izpadu dohodka. V tem trenutku lahko govorimo o 40% manjši zasedenosti objekta v mesecu juliju.

Ob onemogočanju treningov med poletno sezono bomo torej vse te goste izgubili, saj so treningi in priprave vsako leto odvisne od tekmovanj, za katere se športniki pripravljajo (olimpijske igre, svetovna prvenstva) in jih je nemogoče prestavljati glede na naše želje.

Izguba stalnih in še kakšne nove reprezentance ne pomeni škode samo bohinjskemu gospodarstvu (zmanjšanje števila nočitev, prometa, oteženo izplačevanje plač zaposlenim, izguba dodatne potrošnje v Bohinju, …), temveč posledično tudi občinskemu in državnemu proračunu v obliki turistične takse, davkov, itd. To so gosti, ki so v Bohinju zelo zadovoljni, tu potrošijo kar nekaj denarja tudi v okoliških lokalih in trgovinah.

Nikakor pa ne smemo pozabiti na ogromno promocijo, ki jo ti športniki naredijo po celem svetu, prav tako pa nam vsako leto že vnaprej nakažejo precejšnjo akontacijo, ki nam pomaga premostiti nizko sezono.

Omenjene spremembe plovnega režima bi prav tako onemogočale tekmovanja, kot je bilo lansko kajakaško prvenstvo v juliju, ki je prineslo precej nočitev in promocije celotnemu Bohinju.

Žalostno je dejstvo, da se v Bohinju vedno pritožujemo, zakaj ima Bled v organizaciji toliko športnih in drugih dogodkov, in se trudimo, da bi jih vsaj delno preselili tudi v Bohinj (biatlon). Ko pa dobimo v kraj na priprave športnike svetovnega formata, se začne z aktivnostmi, ki naj bi to za vnaprej onemogočile.

• Problem uporabe električnih motorjev za potrebe treninga na progi.

Trenutni predlog za največjo dovoljeno moč električnega motorja plovila na jezeru je 1KW. To je premalo že za varnostno spremljanje bohinjskih cicibanov v kajakih, kaj šele za spremljanje tekmovalcev … Veslači dosegajo hitrosti čez 25 km/h, zato v kolikor ta člen ne bo prilagojen, športnih ekip ne moremo pričakovati v Bohinju.

• Problem plačil pristojbin za uporabo vstopno-izstopnih točk za vsa plovila na Bohinjskem jezeru.

Ta izredno delikaten člen je prav gotovo dobrodošel za občinsko blagajno. Pa vendar menim, da je določene ukrepe treba narediti postopno in premišljeno. Glede na novi odlok, bo moral prav vsak uporabnik, ki se je odločil uživati v lepotah Bohinjskega jezera, le to plačati – naj bo to član Kajakaškega kluba Bohinj, domačin iz Stare Fužine ali kateri koli rekreativni športniku, ki se odloči veslati po Bohinjskem jezeru.

Prepričana sem, da se zadeva da speljati na nek mehki način, z ne prevelikimi zneski za uporabnike. Bojim pa se, da bomo pri teh členih na koncu najkrajšo potegnili lokalni športno turistični delavci, na katere bo Občina Bohinj pritisnila z novimi dajatvami, ne oziraje se na dejstvo, da so jih v veliki meri obremenile že dosedanje državno birokratske zahteve s plačilom registracije vseh plovil in plačljivimi vpisi v ustrezne registre.

Spornih členov je še nekaj, pa menim, da so že zgoraj opisani primeri velik pokazatelj o nepremišljenosti potez in posledic, ki bi jih na dolgi rok imelo sprejetje novega plovbnega režima. Žalostno je, da bomo zaradi določenih političnih razkazovanj moči v Bohinju naredili velik korak nazaj v turistični ponudbi in prepoznavnosti Bohinja.

Resnično ne razumem, zakaj se na Občini Bohinj ne ukvarjajo raje s postavitvijo javnih sanitarij, ki jih v Bohinju – še posebno ob Bohinjskem jezeru – kronično primanjkuje. Prepričana sem, da bi z uporabnino javnih stranišč v glavni sezoni pobrali mnogo več denarja. Pobiranje uporabnine v nobenem primeru ne bi bilo sporna, pa še gosti bi bili zadovoljni, da gredo lahko sploh kam na potrebo. Ne pa, da nas vlačijo po medijih, kot najbolj neprimeren kraj, kjer te v Sloveniji lahko prime na stran …