V začetku leta smo v Blejskih novicah objavili anketo, kjer smo blejska gospodinjstva spraševali o turizmu na Bledu. Odgovorilo je 329 prebivalcev. Večinoma so odgovarjale ženske (60%).  Enakomerno so odgovarjali predstavniki iz vseh starostnih skupin. Okoli 30% vprašanih gospodinjstev, ki so v raziskavi sodelovala, je od turizma tudi vsaj delno ekonomsko odvisna.

K analizi smo pristopili z vidika trajnostnega razvoja, ki zahteva upoštevanje vplivov razvoja turizma na ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje. Prebivalci Bleda so z vplivi turizma na naravno okolje na splošno nezadovoljni, najbolj jih skrbi fizično onesnaževanje Bleda s smetmi (60%) in menijo, da turizem v kraju onesnažuje tudi Blejsko jezero (63%). A vendar, ko gre za onesnaženost zraka, zmanjševanje zelenih površin, videz blejske krajine ter skrb za varstvo in ohranitev narave, so prebivalci mnenja, da turizem niti ne slabša niti ne izboljšuje trenutnega stanja. 42% vprašanih meni, da turizem krepi in oblikuje ekološko zavest na Bledu, približno enak odstotek pa je nasprotnega mnenja, 15% je nevtralnih oziroma se s trditvijo o ekološki zavesti niti ne strinjajo niti strinjajo.

Vpliv turizma na družbeno okolje je dobil splošno oceno 3,84. Največje nezadovoljstvo je na področju prometnih težav, saj velika večina (83%) meni, da razvoj turizma povečuje prometne težave na Bledu. Drugi najbolj pereč problem je po mnenju 73% Blejcev prenatrpanost  na javnih površinah, v restavracijah in trgovinah, ki jo povzročajo obiskovalci v času visoke sezone. Na ostale vplive turizma, kot je zmanjševanje javno dostopnih površin, nadaljnji razvoj in izboljšave komunalnih in drugih storitev javnih služb, pa razvoj turizma po splošnem mnenju  vpliva rahlo pozitivno.  Večina (56%) je mnenja, da razvoj turizma ne povečuje kriminala.

Pri negativnih ekonomskih vplivih je 90% anketiranih izpostavilo, da je zaradi turizma življenje na Bledu dražje. Prebivalci Bleda ne zaznavajo, da turizem pomembneje prispeva k novim investicijam ali spodbuja nove proizvodnje in prodajo. Nasprotno se 63% Blejcev strinja, da povečanje turističnega obiska  pomaga pri razvoju lokalnega gospodarstva. Vpliv turizma na povečano vrednost nepremičnin je izpostavilo 86%, vendar smo slednje v izračunu povprečne ocene ekonomskih vplivov šteli kot pozitivno povečanje premoženja Blejcev.

60% Blejcev meni, da obiskovalci in prebivalci sobivajo brez nasprotij. Neodločni so, ko gre za vpliv turizma na komercializacijo Blejskega otoka, izboljšave vidijo v vplivu turizma pri skrbi za varstvo in ohranitev kulture ter pri priložnostih za rekreacijo prebivalcev. Malo manj kot polovica vprašanih (39%) meni, da so nakupovanje, restavracije in možnost za zabavo na Bledu boljši zaradi razvoja turizma.

Presenetljivo spodbudni so rezultati o zadovoljstvu Blejcev. Na splošno so Blejci zelo zadovoljni z življenjem na Bledu. 79% jih je zadovoljnih, da živijo na Bledu in 78% jih je ponosnih, ker živijo v dobro poznani turistični destinaciji. Podpirajo razvoj turizma in želijo, da turizem ostane pomembna dejavnost za blejsko skupnost. Razvoju turizma dajejo prednost pred razvojem drugih dejavnosti, vendar jih večina (60%) tudi meni, da je Bled od turizma preveč odvisen. Enak odstotek anketiranih (60%) meni, da pozitivni učinki turizma odtehtajo negativne ter da razvoj turizma prispeva k razvoju in povečuje kakovost življenja na Bledu. Manjšina (10%) pa je navedla, da jih turizem moti in bi se iz turistične destinacije najraje odselili.

Prebivalci vidijo možnosti za nadaljnji razvoj turizma predvsem v nadgradnji rekreacijske infrastrukture. Menijo, da nastanitvena in gostinska ponudba zadostujeta, želeli bi si povečano število obiskovalcev, a ne na račun povečanja enodnevnih. Želijo si večje  število nočitev in hkrati bolj enakomerno porazdelitev obiskovalcev skozi celo leto. 

Organizacijska ter politična podpora sta ključni za razvoj turizma v vsaki destinaciji. Slednje je možno doseči z izboljšanjem sodelovanja z vsemi akterji turističnega in družbeno-gospodarskega razvoja v občini. V vse procese načrtovanja in razvoja turizma bi se morali aktivno vključevati poslovni subjekti, Lokalna turistična organizacija, Občina in Blejci. Le 21% prebivalcev se je v anketi strinjalo, da se čutijo vključeni v načrtovanje turizma v destinaciji, 37% da so o razvoju turizma dobro obveščeni. Podoben odstotek (20%) tudi meni, da lokalne strukture zadovoljivo podpirajo razvoj turizma, 60% pa meni, da temu ni tako in da bi tudi Občina morala še bolj aktivno voditi strateško politiko kakovosti življenja prebivalcev direktno skozi razvoj turizma.

Ključ za povečanje že relativno visokega zadovoljstva Blejcev s svojim življenjem v lokalni skupnosti je v nadaljnjem  izboljševanju vplivov razvoja turizma in v izboljševanju političnega okolja za razvoj turizma, to je v povečanju vloge lokalnih organizacij, povečanju sodelovanja lokalnih prebivalcev in predvsem njihovem informiranju o aktivnostih na področju razvoja turizma. Na teh področjih smo videli, da so rezerve še relativno velike, zato izboljšave ne bi smele biti preveč težavne.  

Povzetek raziskave ITEF - Instituta za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je pripravila Romana Purkart.