Ana Grahor – predanost in ustvarjalnost v skavtskem gibanju

Priznanje si je prislužila z vodenjem skupine mladih skavtov, organizacijskim delom in vodenjem izobraževanj v Združenju. Ana je uspela ob tem izjemnem prostovoljskem delu tudi pripeljati skoraj do konca študij medicine.Da Ana Grahor vloži v svoje početje vedno vse, kar zmore, in na podlagi že pridobljenih izkušenj vsakič še kaj novega in boljšega, je pokazala tudi na 'Našem večeru'. Najprej nam je želela predstaviti zasnovo skavtskega gibanja z njegovim ustanoviteljem Robertom Baden-Powellom (po skavtsko: Bi-Pi-jem). V ta namen je priskrbela prevod angleškega dokumentarnega filma in ga sama skrajšala ter zmontirala in podnaslovila. Zvedeli smo, da se je gibanje začelo v začetku prejšnjega stoletja v Angliji. Baden-Powella, sicer izkušenega vojaka (dosegel je čin generala poročnika), je vznemirila mehkužnost in fizična šibkost angleške mladine, zato si je na podlagi svojih izkušenj zamislil organizacijo (sprva le za fante), ki bi spodbudila fizično gibanje v naravi in veščine, ki so potrebne za preživetje v njej. Ta praktični vidik pa je želel povezati tudi z duhovno platjo človekove osebnosti; vse z namenom, da bi tako vzgojeni mladi postali odgovorne osebe in prispevali k podobi boljše prihodnosti kot aktivni državljani. Tedanja angleška družba se je na njegove knjige in vizijo odzvala v nepričakovanih razsežnostih, gibanje pa se je razširilo po vsej Evropi in izven nje. Tako je trenutno na svetu kar 46 milijonov članov svetovne skavtske organizacije.Na Slovenskem se jekatoliško skavtsko življenje razcvetelo po letu 1990 in ZSKSS je danes ena najvidnejših prostovoljskih organizacij, zvesta osnovni ideji pridobivanja veščin in vrednot, ki so pomembne za vsestranski razvoj mladega človeka, zapisane v desetih skavtskih zakonih. Svoje poslanstvo skušajo doseči prek skavtske metode, specifičnega načina vzgoje, ki jo je postavil Bi-Pi. Tako večino aktivnosti izvajajo v naravi, razdeljeni so v manjše skupine, v katerih se učijo s praktičnim delom in z igro, sodelujejo v raznih prostovoljskih akcijah in pomagajo ob naravnih nevšečnostih ... V projekciji vidnejših dogodkov širokega skavtskega delovanja smo nato občudovali ustvarjalnost, energijo in vselej prisotno veselje vseh generacij skavtov. Ana je v skavtski organizaciji aktivno delovala tako na lokalnem kot državnem nivoju. Gotovo pa je bil največji organizacijski zalogaj njenega dela 3. tabor slovenskih skavtskih voditeljev in voditeljic Ogenj v meni avgusta 2012 v Šmihelu pod Nanosom. V pripravo tabora je bila vključena kot vodja ekipe za komunikacijo in promocijo, sodelovala pa je tudi v skavtskem 'bendu', ki je poskrbel za glasbeno sprostitev na zabavnih večerih.Da je med skavti živ duh bratstva in pristnega prijateljstva, so na Našem večeru dokazali tudi Anini sovoditelji in sovoditeljice, ki so se, lahko rečemo, zgrnili ta večer okoli nje. Poskrbeli so, da so slike s platna oživele tudi v oranžnorjavem skavtskem kroju (tako rečejo svoji 'uniformi'), zapeti pesmi – za prej omenjeni tabor je napisala besedilo himne Ana – in nasmejanih obrazih.Ker je bil 23. december hkrati dan 23. obletnice slovenskega osamosvojitvenega plebiscita, smo si prisotni zaželeli, da bi skavtski duh prežel našo družbo in osvojil čim več mladih Slovencev: kot bi naložili novih drv na žerjavico naše sedanjosti in razplamteli ogenj slovenske prihodnosti.Tatjana Božič