Naziv Mladim prijazna občina za obdobje 2016 - 2020 sta prejeli občini Jesenice in Radovljica ter mestni občini Koper in Novo mesto ter tako dvignile število mladim prijaznih občin na 28. Letošnjo podelitev je zaznamovala tudi novost: podaljšanje veljavnosti certifikata tistim občinam, katerim veljavnost certifikata se letos izteka in so uspele dokazati, da se področju mladine še naprej učinkovito posvečajo. Komisija za certificiranje mladim prijaznih občin je odločila, da se veljavnost certifikata podaljša mestnim občinam Ljubljana, Maribor in Velenje ter občinama Krško in Radlje ob Dravi. 

Posebna pozornost je bila letos posvečena Občini Hajdina, ki sicer certifikata (še) ne prejme, a je uspela dokazati, da je v zadnjih letih storila pomemben napredek na področju urejanja položaja mladih v občini.

Na slavnostni podelitvi certifikatov Mladim prijazna občina 2016 - 2020 je vodja programa Rozana Mužica izrazila zadovoljstvo, da »je Inštitutu za mladinsko politiko uspelo oblikovati tak program, ki na eni strani nudi podporo občinam pri urejanju področja mladine in na drugi nagrajuje tiste lokalne skupnosti, ki imajo to področje zgledno urejeno.« Bojan Kontič, predsednik Skupnosti občin Slovenije, pa je poudaril pomen programa Mladim prijazna občina. Kot pravi »gre za orodje, ki občine spodbuja k ustvarjanju takih ukrepov za mlade, ki kljubujejo izzivom, s katerimi se srečuje današnja mladina. Vsaka občina si mora želeti ustvariti tako okolje, kjer bodo mladi radi odraščali, živeli in se vanj vračali.«

Strokovni dogodek, v okviru katerega se pred podelitvijo certifikatov srečajo predstavniki občin, ki si želijo ustvarjati mladim prijaznejše okolje, je letos potekal pod naslovom ‘Kako postati Mladim prijazna občina?’. Dogodek je tudi letos privabil številne predstavnike lokalnih skupnosti, ki želijo okrepiti področje mladine v svoji občini. Na strokovnem dogodku so udeleženci pregledali kriterije za pridobitev certifikata ‘Mladim prijazna občina’ ter prisluhnili konkretnim praksam občin. Predstavljene prakse, ki so segale od reševanja prvega stanovanjskega vprašanja mladih do participacije, so obsegale tako ukrepe, ki jih lahko izvajajo velike občine, kot tudi tiste, ki so primerne za srednje velike ali manjše občine. Prakse so predstavljali mag. Marija Vrhovnik Čas in mag. Maša Peteržine, obe iz Občine Radlje ob Dravi ter Uroš Gojkovič z Občine Hajdina.
Certifikat ‘Mladim prijazna občina’ je edinstveno tovrstno certificiranje v Evropi. Prejmejo ga tiste lokalne skupnosti v Sloveniji, ki z izvajanjem ukrepov za reševanje problematike mladih na lokalni ravni na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja, participacije, mladinskega organiziranja in mobilnosti, ustvarjajo prijaznejše okolje za življenje in razvoj mladih.

Vir: Inštitut za mladinsko politiko