Ko v Križih rečeš »Valentinovo«, najbrž že vsak najprej pomisli na pohod, ki se je že popolnoma udomačil in ga vsako leto z veseljem pričakujemo tako mlajši kot starejši. Dileme, pohod da ali ne, že davno ni več, pojavilo se je le vprašanje, ali obdržati že »uhojeno« pot ali ponuditi nekaj novega. Po konstruktivni debati, smo se organizatorji- PGD Križi, odločili za že ustaljeno traso, za prihodnost pa kakšna sprememba / popestritev vendarle ni izključena.

Letošnja udeležba nas je kar presenetila, saj je bila kljub nekoliko »turobnemu« vremenu, najštevilčnejša doslej. Preko 80 pohodnikov in pohodnic vseh starosti- tudi najmlajših v vozičku, se je podalo na cca. 8 km dolgo krožno pot. Kot običajno, je bilo največ domačinov in sorodnikov, je pa bilo letos opazno več udeležencev iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Izpred gasilskega doma, smo v skupini krenili malo pred 17. uro in že čez dobre pol ure prispeli do prve okrepčevalnica »Pri Branetu« na Blaju, kjer smo si že v mraku postregli s toplimi napitki in dobrotami, ki so jih pripravili domačini. Še pol ure in po gozdni poti smo prispeli na Vrhovo, kjer se je zgodba ponovila. Pred nami pa je bil najdaljši in »najtežji« del poti- »vzpon« v Brinovko. Želja, da bi nam poleg bakel, pot razsvetljevala tudi polna luna, se žal ni uresničila, saj je bila proti oblačno-megličastemu vremenu, povsem nemočna. Slabo uro hoje smo potrebovali, da smo med vinogradi zagledali razsvetljeno zidanico, še nekaj metrov vzpona med trtami in tu je že bil Jože, ki nas je prijazno sprejel in skupaj z domačimi poskrbel, da so bili naši popotniški želodčki zopet do vrha polni. Po daljšem postanku v zidanici, smo se v skupinah podali na zadnji del poti, kjer nas je na cilju- v gasilskem domu, že čakala večerja, potem pa druženje, ki se je zavleklo pozno v noč.

Pot, ki jo v okviru pohoda, skupaj s postanki opravimo v cca. treh urah, je po mnenju mnogih, prijetna popestritev sobotnega večera in odlična priložnost za druženje s prijatelji in to na zdrav način, zato ni nobenega dvoma, da bo tako tudi v prihodnje.

Ponovno gre zahvala domačinom, ki nas vsako leto prijazno sprejmejo in »pocrkljajo« na treh tradicionalnih postojankah. Jih še ne poznate? Potem ste vljudno vabljeni, da se nam prihodnje leto pridružite »na pohodu zaljubljenih« po Kriški planoti.

                                                                                                                                                          Tomaž Špelko