Člani društva upokojencev Dvor smo ju obiskali nekaj dni po slavnostnem dogodku. Obiska sta bila zelo vesela. Izročili smo jima šopek in skromno darilo. Najbolj pa sta bila vesela stiska rok. Povabila sta nas v kuhinjo za bogato obloženo mizo z raznimi dobrotami, z doma spečenim kruhom in kapljico, ki jo pridelata sama. Pogovor je nanesel na preteklost, ki je bila vsekakor zanimiva in včasih tudi naporna a vse se uredi. Čas ob klepetu je hitro tekel in sploh nismo opazili koliko je ura. Od slavljenca smo se poslovili, zahvalili za postrežbo in jima ponovno zaželeli še vrsto let zdravja.
Dušan Mikec