Odpadno jedilno olje je odpadek, za katerega praviloma ne pomislimo, da bi lahko bil škodljiv za naravo. Prav zaradi tega ga številna gospodinjstva v Sloveniji najpogosteje nepravilno odlagajo, in sicer tako, da ga preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržejo v javni kanalizacijski sistem. S tem ne tvegajo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč lahko povzročijo onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v 5 dneh. Jedilno olje namreč na površju vode tvori tanko nepropustno plast, ki onemogoča izmenjavanje kisika v vodo in iz nje. Prav zaradi tega dejstva pa močno škoduje vodni favni in flori ter ga je zato prepovedano zlivati v odtoke ali kanalizacijo ter odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov. Prav zaradi tega je odpadno jedilno olje prepovedano zlivati v odtoke ali kanalizacijo ter odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov. Medtem ko veljavna zakonodajo relativno dobro ureja ravnanje z odpadnim jedilnim olje, ki nastaja z izvajanjem gostinske dejavnosti, pa le-ta do fizičnih oseb oz. gospodinjstev ni tako »stroga«.

Odpadno jedilno olje moramo skladiščiti v plastenkah oz. katerokoli drugi primerni embalaži ter ga, ko se nabere zadostna količina, odpelje v najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko

brezplačno oddate.

 Ali veste, da odpadno olje sodi med nevarne odpadke?

Doma odpadno jedilno olje vlijemo v plastenke ali v steklenice oz. v katerokoli drugo primerno embalažo. To začasno hranimo v kleti, garaži in ko se nabere več odpadnega jedilnega olja, ga odpeljemo v zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, kjer ga brezplačno oddamo.