Konec septembra, ko se dnevi hitro krajšajo, smo si za strokovno izobraževanje izbrali gorenjsko. Obiskali smo kmetijo, ogledali smo si slamnikarski muzej, se okrepčali v gostilni pri Gašperju.

Mir, tišino in zbranost smo doživeli na Brezjah.

Kmetija Černivec v Zgornjih Jaršah pri Radomljah je živinorejska. Redijo krave črno bele pasme in oddajajo mleko v Ljubljanske mlekarne, ga vozijo v Italijo in oskrbujejo tri mlekomate. V lasti imajo 28 ha posestva, vendar obdelujejo preko 200 ha travnikov in njiv.  Pridelujejo domače žito in krmo za več kot tristo glav goveje živine. Zemljo obdelujejo z več velikimi traktorji in raznimi priključki. Na srečo imajo vse kmetijske površine v bližini in na ravnini. Družina treh generacij živi v sožitju, spoštovanju in z veliko veselja in ljubezni do živali in dela na kmetiji. Prijazno so nas sprejeli in nas pogostili z domačimi dobrotami.

V Domžalah smo obiskali slamnikarski muzej. Od leta 2015 ga vodi Ana Cajhen, ki nam je predstavila 300-letno tradicijo izdelave slamnikov. Pred sto leti so izdelovali in prodajali slamnike po vsem svetu. Izdelava je dolgotrajna, saj morajo pšenico z dolgimi stebli požeti ročno, ročno odstraniti klasje, da se stebla ne polomijo, vsako slamico očistiti in zlikati. Pred pletenjem kitke morajo slamice spet navlažiti in splesti 36 komolcev, to je 24 metrov dolgo kitko, ki zadostuje za moški slamnik. V začetku so to šivali ročno. Vodnica Ana nam je prikazala šivanje slamnika na 150 let starem šivalnem stroju. Lahko smo videli koliko truda je potrebno za izdelavo slamnika.

V Lukovici, v gostilni pri Gašperju so nam pripravili obilno in okusno kosilo.

Pot smo nadaljevali v romarsko središče Brezje, kjer smo v tišini poglobili svoje misli, z zahvalo Mariji in prošnjami, ki jih nikoli ne zmanjka.

Dobro razpoloženi in obogateni s polno prijetnih vtisov smo se vrnili domov. Čutim, da se z naših romanj vračamo boljši ljudje.

Milena Iskra