V soboto, 27. 9. 2025 smo pod vodstvom DKŽ Suha krajina-Žužemberk, Tadeje Lavrič, napolnili avtobus na pot proti Kočevju in Kostelu.

Kustosinja Živa, v Pokrajinskem muzeju Kočevje, nam je slikovito prikazala zgodovino kočevskega; kako so ljudi skozi zgodovino nasilno izselili. Tam je danes več kulturno območij s težkimi zgodovinskimi preizkušnjami. Zadnja leta se Kočevje hitro razvija, saj ima več močnih industrijskih obratov.

Z jutranjo kavico in rogljički smo se okrepčali v novo odprtem lokalu naše rojakinje Tjaše Škoda. Pot smo nadaljevali proti Kostelu. Kostelsko leži na jugovzhodnem delu Slovenije, kjer reka Kolpa ustvarja naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Pred dobrimi 100 leti je tam živelo okrog 3000 prebivalcev, v 54 vaseh in 16 zaselkih. Danes tam živi le okrog 500-700 ljudi. Pokrajina je čudovita z naravnimi, kulturnimi, sakralnimi in arhitekturnimi posebnostmi. Ljudje so se skozi zgodovino odselili in sedaj so ugodne življenjske razmere za živali: jelene, medvede, jazbece, plazilce in ptice.

Sprejele so nas članice »Zavoda za kulturo in turizem«. Ogledali smo si nekoč mogočen grajski kompleks, ki je v državni lasti. Grad je v postopku obnove, zato je zaprt za obiskovalce. V hiši pod gradom, so nam predstavili zbirko babičine kuhinje, z občutkom dediščine, kjer hranijo zgodovinske predmete, ki so jih uporabljale naše mame in babice. Slišali smo veliko zgodb, kako so te ljudi nekoč nasilno izselili. Po 2. svetovni vojni so se prostovoljno izseljevali, saj ni bilo možnosti zaposlitve. V vasi Fara imajo OŠ s 30 učenci, vrtec in nad vasjo lepo obnovljeno župnijsko cerkev, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti. Župnik, ki nas je sprejel, službuje v treh župnijah, na razdalji 50 km. V te kraje se radi vračajo ljudje, ki so tam preživeli otroštvo, saj tu res najdejo mir. Pogrešajo mlade družine z otroci, saj se življenje preveč razlikuje od mestnega. Domačinom se zdi, da politika ne ve, da sta občini Kostel in Osilnica v Sloveniji.

V kraju je izletniška kmetija Padovac, kjer so nas gostoljubno sprejeli in nas postregli s kosilom.

Kostelsko ima še veliko potenciala v turizmu, za kar si prizadeva »Zavod za kulturo in turizem«. Vedno več ljudi išče kraj, kjer se lahko v neokrnjeni naravi spočije od hitrega tempa življenja v mestih. Tudi mi, ki ne živimo v mestu, smo se naužili naravnih lepot.

Napisala: Milena Iskra