Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Zreče
JUTRI
22°C
10°C
PET.
22°C
9°C
Oceni objavo

Izid monografije Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem

V Zrečah so 24.5.2022 predstavili monografijo Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške industrije na Slovenskem; Lokovec – Muta – Zreče. V njej orišejo poslovno in osebno zgodbo predvojnih industrialcev ter osvetlijo začetke industrijskega kovaštva na Zreškem, v Muti in v Lokovcu. Ustvarjalci monografije so zbrali mnoge doslej neznane arhivske dokumente, dokumentarne fotografije in pričevanja.

 

Ustanovila Štajersko železoindustrijsko družboBremec in Mach sta v Zrečah v začetku dvajsetih let 20. stoletja kupila zemljišča in objekte in, kot je razvidno iz dokumentov iz Bremčeve arhivske zapuščine, leta 1922 ustanovila Štajersko industrijsko družbo, leta 1925 pa jo reorganizirala v Štajersko železoindustrijsko družbo (katere naslednik je današnje mednarodno uspešno podjetje Unior Zreče). Takrat je podjetje že dajalo delo okrog 110 osebam.

Kot strokovnjaka in gospodarstvenika sta Bremec in Mach delovala po vsej Sloveniji in preko njenih meja, se sprva ukvarjala s trgovino z nafto, nato ju srečamo kot ustanovitelja, lastnika, financerja v mnogih zgodbah. Iz časa pred drugo vojno najbolj izstopa njuno vzpostavljanje podjetja v Zrečah in nakup in upravljanje proizvodnih kapacitet livarne in kovačije Železarne Muta.

Oba je oblast po II. svetovni vojni razlastila in zaprla. Bremca so obsodili na smrt, a so ga so rešili in je uspel nadaljevati pot graditve moderne kovaške industrije v Sloveniji. Walter Mach ni imel te sreče, pričevanja objavljena v tokratni monografiji dokazujejo, da je bil mučen v mariborskem zaporu. V kratkem času v zaporu je duševno zbolel, pričevalci pravijo, da so ga usmrtili.

Milko Bremec, nestor slovenskega industrijskega kovaštva

Milko Bremec (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije velja za nestorja slovenskega industrijskega kovaštva. Projektiral je več tovarn za proizvodnjo poljedelskega, gozdarskega, rudarskega in drugega orodja in vodil racionalizacijo in specializacijo te proizvodnje. Med drugim je izdelal načrte za povsem nove kovaške peči in pripravljal priročnike za kovače. Bile je vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu, na Muti in v Zrečah. S svojim inovatorskim delom je prispeval k zboljšanju delovnih razmer brusačev v kovaških brusilnicah (silikoza).

Po drugi svetovni vojni se je, kljub temu, da je bil za novo oblast že odpisan, dejavno vključil v obnavljanje kovaške industrije v Sloveniji. Sodeloval je pri 'graditvi' Litostroja, delal v Glavni direkciji kovinske industrije. Bil je ustanovitelj poslovnega združenja kovaške industrije Slovenije Fužinar, ki ga je vodil tudi kot direktor. Prispeval je k oživitvi kovaštva na Primorskem (v Lokovcu, od koder izhaja njegov rod). Bremcu je, tako z dokumenti kaže tokratna monografija, pripisati tudi odločilno vlogo pri ustanovitvi podjetja za proizvodnjo umetnih brusov Comet Zreče v letu 1958 (danes združeno podjetje Weiler Abrasives).

Sodeloval je tudi pri nastajanju Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in Pokrajinskega muzeja Maribor.

O monografijiMonografija o začetkih kovaške industrije na Slovenskem obsega 150 strani v velikem formatu, v njej je objavljenih več deset arhivskih dokumentov in obsežna množica še neobjavljenih dokumentarnih fotografij. Urednik monografije je dr. Vito Hazler, na pobudo Občine Zreče, ki je monografijo založila, pa se mu je pridružilo še sedem avtorjev: dr. Milko Mikola, Miroslav Šuligoj Bremec, mag. Aleksandra Boldin, Ludvik Jerčič, dr. Damijana Žišt, Robert Jedlovčnik ml. in Martin Mrzdovnik. Pri nastajanju je dejavno sodeloval tudi oblikovalec monografije Blaž Prapótnik, ki je zasnoval še spremljajočo razstavo, ki je te dni na ogled v Zrečah.

Župan Zreč, mag. Boris Podvršnik, je na današnji predstavitvi dejal, da na dejanih Milka Bremca in njegovega družabnika Walterja Macha stoji zgodba o uspehu v kovinski industriji v Zrečah. Z osvetlitvijo novih dejstev in spoznanj o pionirjih industrializacije na Zreškem se jima želijo ti kraji tudi simbolno zahvaliti za njun prispevek, za storjene nepopravljive krivice (takratne oblasti) pa vsaj skromno moralno oddolžiti.


Oglejte si tudi