Zbrane je v kratkem pozdravnem govoru nagovoril župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, ki je med drugim poudaril, da se moramo ob nesmiselni vojni, ki znova divja na evropskih tleh, spet spomniti, kako zelo sta dragocena mir in svoboda. »Dragocenost življenja je v tem, da zaspimo v miru in brez bojazni, da bi nas kdo ponoči pregnal iz toplega doma. Da vidimo naše otroke in vnuke rasti in se razvijati brez skrbi, da je njihovo življenje morda ogroženo. Mir, ki se nam zdi samoumeven, je mnogim beguncem, ki prihajajo iz Ukrajine tudi v naš kraj, porušen.
Zato si vsi želimo, da se ta morija čimprej konča in se nikoli več ne ponovi. V opomin naj nam bodo zato še toliko bolj in tokrat še toliko močneje vse žrtve nacifašizma, nad katerim je zmago slavil partizanski boj. Nedoumljive so zato želje nekaterih, da bi ta boj izničili in spremenili tok zgodovine. Nikoli, res nikoli in nikomur ne smemo dopustiti, da bi spreminjal tok zgodovine in naše otroke in vnuke učil drugače, kot so naučili nas.
Nekateri med vami ste bili v boju udeleženi, drugi ste izgubili koga od svojih članov družin. Vsem, ki so prispevali za današnji mir, v Zagorju izražamo globoko spoštovanje in dajemo besedo, da njihov boj ne bo nikoli pozabljen ali še huje, omadeževan,« je povedal župan.
Matjaž Švagan se je ob tej priložnosti s sliko akademskega slikarja Nikolaja Beera zahvalil Milošu Prosencu, ki se je pred nedavnim poslovil z mesta predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi.
V nadaljevanju je zbrane nagovorila Valerija Skrinjar Tvrz, po rodu Zagorjanka, ki se je kot upornica pri slabih šestnajstih letih pridružila partizanom. Med drugim je bila partizanska učiteljica, nato šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti. Tam je doživela tudi pekel bojev na Menini planini in preboj petsto borcev iz obroča večtisočglave esesovske divizije. V izjemno čustvenem nagovoru je med drugim povedala:
»Nobeno drevo ne rodi, če mu posekamo korenine. Korenine domovine pa smo ljudje. In smo se borili. Rekli smo: »Ne damo maternega jezika, hočemo biti svobodni, živeti v miru po svojih željah. Borba je trajala dolgo, mnogo spomenikov in grobov je posejanih po domovini. Pogumni udeleženci sestanka v noči iz 26. na 27. april 1941, ki so tako rekoč starši osvobodilne fronte, so dobro vedeli, da bo boj krut in dolgotrajen. Fašisti in nacisti so plavali v oblakih, pokorili so si Evropo. Svobodoljubnih ljudi pa ni zmedla nemška sila. Sledili so klicu osvobodilne fronte, klicu domovine, ki je trpela.
V bojih so se kalili borci, partizani. Iz čet so rasli odredi in bataljoni pa brigade in divizije in korpusi. Da, Slovenija je lahko ponosna na svoje otroke v preteklosti. Kaj pa danes? Biti moramo budni. Morate biti budni. Predvsem mladi, mi, starejši, odhajamo. Nacizem in fašizem pa na različne hinavske načine spet dvigata glavo in brusita kremplje. Ne samo pri nas, po vsej Evropi in svetu. Svoboda in mir nista za večno podarjena dragulja v zlati škatlici. Svobodo in mir moramo čuvati in negovati kot nebogljenega otročiča. Zavedati se moramo, da le pri skrbnem gospodarju polja rodijo in družina prepeva.«
Za kulturni program so z borbenimi in domoljubnimi pesmimi poskrbeli: OPZ Cicido GŠ Zagorje ob Savi, MPZ Medeja GŠ Zagorje ob Savi, Zagorski oktet, Moški pevski zbor Loški glas, Mešani pevski zbor Ladko Korošec, Ženska vokalna skupina Iris, Mešani pevski zbor izpod Svete gore - skupaj pod vodstvom Klemna Benka in Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom Petra Kudra ter recitatorka Maša Troha, ki je recitirala pesmi Karla Destovnika Kajuha in nedavno preminulega pesnika Francija Lakoviča. Program je povezovala Karmen Cestnik, vezno besedilo je napisal Roman Rozina.
