V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila 31. 7. 2025 osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku Občine Zagorje ob Savi.

Slovesnosti so se med drugimi v polni dvorani obiskovalcev udeležili tudi župani in predstavniki številnih sosednjih občin ter delegacije iz pobratenih mest Aleksinac iz Srbije, nemškega Kemnatha, Starega Grada z otoka Hvara in češkega Havirova.

Zbrane je pred podelitvijo najvišjih občinskih priznanj slavnostno nagovoril župan Matjaž Švagan, ki je med drugim dejal: »Politika je stroj, ki od politika zahteva dialog s prihodnostjo in odgovornost do preteklosti. V dialogu z vami, spoštovani Zagorjanke in Zagorjani, sem se v treh desetletjih županovanja naučil, da so srčnost, iskrenost, prizadevanja za skupno dobro in transparentnost tiste vrednote, ki v življenju štejejo. Na njih stavite vi in nanje stavim tudi sam. Ponosen sem, ko slišim, da nekdo reče, da v času mojega županovanja te vrednote tudi občuti. Sam še vedno, kljub vsej tehnologiji, najbolj verjamem v človeka, verjamem v vas in v vse nas.« Ob koncu je vsem svojim občankam in občanom čestital ob prazniku z besedam: Zagorjanke in Zagorjani imamo moč za dobra dela, za plemenitost. Hvala vam za vse, kar smo in bomo skupaj še ustvarili. Vse najboljše, moja zagorska dolina.«

Tudi letos smo podelili najvišja občinska priznanja. Županova priznanja so prejeli: Alojz Klančišar za izjemno prostovoljno delo in predanost lokalni skupnosti, Helmut Maurer za ohranjanje steklarske zgodovine v Zagorju ob Savi, Gasilska zveza Zagorje ob Savi za 70 let delovanja in smučarska sekcija VDC Zasavje za izjemne dosežke na zimskih svetovnih igrah Specialne olimpijade v Torinu.

Srebrno priznanje Občine Zagorje ob Savi je prejel Janez Ocepek, inženir kmetijstva, ki je 34 let delal kot terenski kmetijski svetovalec na območju občine Moravče. Svoje znanje je vedno prelival tudi v našo občino.

Deloval je v slovenskih stanovskih organizacijah, v Govedorejskemu društvu Domžale, bil ocenjevalec žganja, od ustanovitve leta 1999 je vodil Združenje ekoloških kmetov, v katerem sodelujejo tudi kmetje iz zagorske občine iz več kot 20 ekoloških kmetij. Društvo je izjemno aktivno tudi v Zasavju.

Janez Ocepek prihaja s kmetije Tomažovc v Žvaruljah z zahodnega roba naše občine. Leta 1990 je prevzel kmetijo, ob podpori družine se je začel ukvarjati z drevesničarstvom in vzgojo sadnih sadik. Znanje prenaša na strokovno javnost, ljubiteljske sadjarje in mlade.

Zlata priznanja so prejeli:

-        Ladislav Kovač, trener strelskih mlajših selekcij Strelskega društva Kisovec. Že kot šestletni deček se je pridružil strelskemu društvu, dosegal vidne uspehe tudi na republiški ravni. Priboril si je mesto v republiški članski reprezentanci in Slovenijo zastopal na državnem prvenstvu v Splitu. V poznih 90 letih je svoje znanje začel prenašati na mlajše selekcije Strelskega društva Kisovec. Njegovi varovanci so uspešni na regijskih in državnih tekmovanjih. V ekipni konkurenci so dosegli kar 10 naslovov državnih prvakov v konkurenci mladink, kadetinj, kadetov, dečkov, mlajših deklic, pionirjev in cicibanov. Še več pa je posameznih državnih prvakov, ki so jih osvojili kisovške strelke in strelci pod njegovim vodstvom, dosegali so tudi državne rekorde. Lado večino svojega prostega časa nameni treniranju mladih strelcev. Veliko vikendov posveti udeležbi na tekmovanjih, na katerih spremlja varovance. Sodeluje tudi s selektorjem slovenske reprezentance, saj so njegovi strelci tudi člani slovenske reprezentance, kjer uspešno zastopajo Slovenijo, občino Zagorje in svoj klub. Na to je zelo ponosen. Lado pa še vedno tekmuje tudi v veteranskih ligah.

-        Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio, ki skoraj 15 let ustvarja v Zasavju in pomembno sooblikuje podobo neodvisnega filma v Sloveniji. Skozi leta se je razvilo v eno najbolj dejavnih in prepoznavnih filmskih društev pri nas. Ustvarjalni razpon zajema vse od spletnih serij in dokumentarcev do igranih filmov različnih žanrov in dolžin. Njihove temeljne vrednote so: avtentičnost, kakovost, pripadnost skupnosti in umetniški pogum. Med njihove najpomembnejše projekte sodijo spletna serija Mestno redarstvo, dokumentarni film Štrajk ... in srečno, celovečerni igrani film Pozdrav iz krvavih revirjev ter vojno-zgodovinska filma Predam se in Ostri Vrh. Društvo tesno sodeluje z gledališkimi društvi, osnovnimi in srednjimi šolami, umetniki ter lokalnimi kulturnimi organizacijami. Postalo je ustvarjalna skupnost, ki spodbuja filmsko pismenost, kulturno participacijo in kritično razmišljanje. Pri ustvarjanju izhajajo iz lokalnih zgodb, značilnosti in identitete Zasavja. Loke Studio s svojim zgledom potrjuje, da tudi v manjših okoljih nastajajo velike zgodbe, ki nas povezujejo, bogatijo in navdihujejo.

-        Posthumno smo zlato plaketo podelili tudi Francu Cenetu Koritniku, ki je v zagorski dolini na vsakem koraku pustil svoj pečat. Oral je ledino na mnogih področjih. Bil je med pionirji snowboardanja v Zasavju in prvi predsednik Snowboard kluba Zagorje. Bil je ustanovni član in predsednik Kolesarskega kluba Zagorska dolina in je ogromno pripomogel k razvoju tukajšnjega kolesarstva. Pot ga je vodila tudi v Bosno, kjer je na Bjelašnici učil otroke smučanja in snowboardanja. Pomagal je v povojni Bosni, v Sloveniji nabiral smučarsko in snowboard opremo in jo vozil na Bjelašnico. V Zagorju smo ga poznali kot športnega delavca, ki je sodeloval pri smučarjih, skakalcih, kolesarjih, tenisačih, snowboarderjih in planincih. Bil je humanitarec v pravem pomenu, v Sarajevu član tamkajšnje Gorske reševalne službe, pa redni član ekipe prostovoljcev pri pripravi planiške velikanke za tekme svetovnega pokala. In skromen človek, ki za svoje delo, čas in udejstvovanje v zameno ni nikoli ničesar pričakoval.

Elitnemu klubu častnih občanov naše občine pa se je letos pridružil Roman Rozina, novinar, publicist in pisatelj. Po zaključku študija novinarstva se je zaposlil pri lokalnem časopisu v Zagorju, nato je delal kot novinar in dopisnik iz Zasavja na nacionalni televiziji, starejši se ga spomnimo tudi po vodenju TV Dnevnika. Bil je samostojni novinar ter delal na zasavski razvojni agenciji, zadnja leta pa dela kot samostojni književnik. Od 1997 se ukvarja s publicistiko, povezano z zasavsko sedanjostjo in preteklostjo, je avtor številnih zasavskih domoznanskih in monografskih študij. S pisanjem leposlovja se dejavneje ukvarja v zadnjih dveh desetletjih. V tem času je objavil več romanov in štiri knjige kratke proze. Leta 2009 je prejel nagrado za najboljšo kratko zgodbo Slovenskih dnevov knjige, 2012 pa je bila njegova zgodba izbrana na natečaju Delova poletna zgodba. Za romane Galerija na izviru Sončne ulice (2011), Zločin in ljubezen (2016) in Sto let slepote (2021) je bil nominiran za kresnika, za slednjega je nagrado tudi prejel. Roman je izšel tudi v nemškem in latvijskem jeziku. Za Županskega kandidata Gamsa je prejel nagrado modra ptica. Vključen je bil v projekt Slovenija, častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 ob boku takih slovenskih avtorjev, kot so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Boris Pahor, Evald Flisar, Drago Jančar, Slavoj Žižek in drugi.

Njegova zadnja romana sta Tujintuj iz leta 2023 ter Trafikant iz aprila 2025. Za svojo prvo dramo Državljan Cane je bil nagrajen na anonimnem natečaju SNG Drama. Piše tudi za otroke. Po zmagi na literarnem natečaju revije Ciciban je lani izšla njegova pravljica Precej drugačen zmaj. Napisal je še več romanov, novel, kratkih zgodb v zbirkah, objavljajo ga v antologijah.

Izjemno je tudi njegovo esejistično in novinarsko delo, njegova domoznanska raziskovanja. Rozina je ves čas vpet tudi v dogajanje v Zagorski dolini. Sodeloval je z različnimi društvi in zavodi, kar nekaj let je bil avtor in scenarist večine proslav in slovesnosti v Zagorju, vodil je različne pogovorne večere. Njegove zapisane besede bodo ostale večni kamenčki v mozaiku zgodovine občine Zagorje ob Savi.

V prvem delu slovesnosti je za glasbeno popestritev, ob klavirski spremljavi Simona Prašnikarja, poskrbel baritonist Darko Vidic, prireditev pa sta povezovali Karmen Cestnik in komaj 12-letna Ema Vogrinec, učenka OŠ Ivana Skvarče. V drugem delu pa je obiskovalce in obiskovalke do solz nasmejal Tilen Artač, ki je ob koncu z violinistom Klemnom Bračkom pripravil tudi glasbeno poslastico, saj je kot akademsko izobražen glasbenik pokazal tudi svoje znanje igranja na violončelo. 

Fotografije: Klemen Vukič, video: Zasavska televizija