Na drugo soboto v septembru, ki je bila letos z dogodki in pohodi v Zagorju in Zasavju kar prenatrpana, je Društvo RMED SREČNO ZAGORJE organiziralo že deveti tradicionalni pohod po rudarski pohodni in učni poti. Kljub temu se je na parkirišču ob 8.45 zbralo več kot 40 pohodnikov.

Pisana druščina članov društva vseh starostnih skupin in tudi nekaj naključnih pohodnikov ter naših najmlajših je prisluhnila uvodnemu pozdravu predsednika društva in napotkom glede pohoda in varnosti na poti. Pohodniki so se opremili z majicami, ki so bile letos v bež barvi in vodo ali izbranim napitkom. Tudi naše najmlajše pohodnike smo oblekli v živahne majice s podobo škrata perkmandeljca – SREČKA. Odrasli pohodniki so plačali štartnino v višini 5 EUR, ki je vključevala majico, napitke in tudi malico na zaključku pohoda. Sledilo je še uvodno fotografiranje in kratka razlaga ob prvi informacijski tabli v Evroparku.

Skozi koprenaste oblake se je že sililo sonce, ko smo se sprehodili najprej do še ohranjenega vhoda v jamo Orlek, ki že 60 let ne obratuje več. Pot smo nadaljevali čez potok Kotredeščica in mimo vrta tete Johance ter se povzpeli po stopnicah na vzletišče Ruardi, kjer smo se ustavili ob drugi informativni tabli in uživali v prekrasnem razgledu na vas Cilenca, kamor je nekoč vozila tovorna žičnica iz Kisovca z materialom za zasipavanje odkopanih prostorov v jami Kotredež.

Izvedeli smo tudi, da je bilo vzletišče Ruardi zgrajeno po rudarskem projektu in v avgustu 1996 predano Aeroklubu Zagorje. Zagorski rudarji smo ponosni na našo rudarsko zgodovino in z veseljem se pohvalimo, da se je premog v jami Kotredež odkopavalo na globini -262 m, torej 262 m pod morsko gladino in približno 510 m pod površino.

Sledil je spust v dolino malo po travniku in malo ob cesti do Graščine - rudniške uprave in veličastnega spomenika rudarskim rodovom, ki stoji na t.i. Trgu rudarskih rodov v Toplicah. Ob informacijski tabli nam že pogled na fotografije, ki prikazujejo Toplice nekoč, pove, da je bilo tukaj srce rudnika. Ohranjeni portali rovov pa nam lahko pripovedujejo zgodbe rudarjev. Pohodniki si z zanimanjem ogledajo podatke o vseh petih jamah, v katerih se je v preteklosti v Zagorju pridobivalo premog dolgih 250 let. Ker je na tem območju preveč objektov za ogled, si zaradi časovne stiske vsako leto podrobneje ogledamo le enega ali dva. Tako smo se letos ustavili ob Aleksandrovem rovu, kjer je v kamri originalen kip Sv. Barbare, zadelko pa krasi umetniška slika rojaka Milana Razborška.

Predno smo se spet začeli vzpenjati v hrib proti koloniji, smo si ogledali še parno lokomotivo UNRRA 62-070, s katero se je premog vozilo od Toplic do Železniške postaje Zagorje. V hrib proti Viljeminiju smo malo grizli kolena a ob prijetnem klepetu smo bili kar hitro pri odcepu, ki pelje proti nogometnemu igrišču in naprej do Naselja na Šohtu v Kisovcu. Domačini s Šohta so nas pričakali ob eni redkih ohranjenih krušnih peči iz tistih časov, s katere se je kadilo in dišalo. Pogostili so nas s sveže pečenim kruhom, kavo, napitki in sladkarijami. Kruh so nam spekli in postregli domačini in med njimi g. Halilovič ter Magdi in Jože Grošelj.

Prijetno siti smo tudi letos pot nadaljevali navzdol po cesti do portalov Zveznega in Maksovega rova.

Do cilja pohoda nas je ločilo le še prečkanje ceste in pot do Rudarskega muzeja Zagorje, kjer nas je že čakal golaž iz Gostilne Ribnik in napitki.

Na prijetnem poznopoletnem soncu pred Rudarskim muzejem Zagorje smo pohod zaključili tako kot smo ga v Evroparku začeli s petjem. Zapela sta nam člana društva in pevca Viktor Kotar in Uroš Ržišnik.

Pohod je s strokovnimi razlagami obogatil Franci Brinovec, člani IO RMED SREČNO ZAGORJE pa smo poskrbeli za organizacijo in vse, kar sodi zraven.

Prireditev je organiziralo Društvo RMED SREČNO ZAGORJE v okviru prireditev ob občinskem prazniku in jo je delno sofinancirala Občina Zagorje ob Savi.

SREČNO!

Društvo RMED SREČNO ZAGORJE:

Zapisala: Maja Malovrh Repovž