Da slučajno ne pozabimo na naša naravna bogastva, ki dajejo našemu kraju prijetnejše vzdušje, prispevajo k lepoti pokrajine in imajo za sabo bogato zgodovino - o tem v naslednjih nekaj stihih.
Krasna si, naša hči Vuzeniške doline,
deroča po deževni gmoti,
našim flosarjem si v spomine,
potovanja tvojega nič ne zmoti.
Krasna si, hči Vuzeniške doline!
Tvoja pota spremljata viharji in mir,
tudi, ko pade mrak
in potovanja gredo v šir
in neutrudljiv je tvoj izvir,
ta, ki je najbolj drag.
Krasna si, hči Vuzeniških dolin, nižin, planin...
(prirejeno po Simon Gregorčič: Soči)



