Pred letom dni, ko smo se povzpeli na Montaž, bi težko napovedali, da se bo Viš “zgodil” že to poletje. Velko dobre volje, priprav, vztrajnosti in seveda primerno vreme je bilo potrebno za dokaj zahteven vzpon.

Dan se je komaj začel “prebujati” ko smo nekaj kilometrov za Rabeljskim jezerom parkirali v gozdu v neposredni bližini ceste. Začeli smo nekaj nad 1000 m n. v. Vzpenjali smo se po strmi delno makadamski, v večini pa betonski cesti.  Tempo je bil Lintvernom primeren tako, da smo spodnjo postajo tovorne žičnice na Viški planini neopazno obšli ter nadaljevali po hudourniško - ruševnati ter delno skalni stezi proti planinski koči Korzi (Corsi). Sledil je počitek pri koči, kjer so se že zbirali planinci iz različnih krajev. Od koče proti Višu vodi več označenih poti, zato smo morali biti pozorni da smo izbrali pravo smer. Vzpon je bil enakomerno strm, v glavnem po ruševju in še več po skalovju. Tu in tam so nam bile v pomoč jeklenice. Sonce je začelo pripekati, občasno se je le prikradla kakšna meglica in nam “osvežila” vzpenjanje.  Sledil je vzpon skozi znamenito okno. Višje proti vrhu se je začelo pojavljati vse več  planincev, saj se smeri vzponov združujejo. Osvojili smo vrh, sledil je počitek in malica ter fotografiranje. Spust nazaj proti koči smo nekoliko spremenili in izbrali še bolj zahtevno smer, tako, da so nam sedaj pomagale tudi “zračne” jeklenice.

Še visoko v steni mogočnega Viša smo se ustavili ter se z minuto molka poklonili našim umrlim Lintvernom Goropekarju, Gasilcu in Funcku.

Pravo olajšanje je bilo, ko smo ponovno dosegli kočo. Krajši predah in spust v dolino mimo žičnice in znova po betonirani cesti. Ob vzpenjanju je bila hoja po betonu še kar znosna, ob spuščanju pa so noge že zares pekle. Končno smo prispeli v dolino do kombija in sledila je vožnja do Podkorena k našima prijateljema Mojci in Trbovcu, ki sta nas, tako kot lansko leto ob povratku z Montaža, pogostila s kotleti in čevapčiči ter ostalimi dobrotami.

Z osvojitvijo Viša smo Lintverni zaokrožili tihe želje pokojnega Lintverna Aleša Goropekarja, saj smo preplezali Plemenice, ter poleg večkratnih vzponov na Triglav osvojili še dominantne vrhove Julijcev kot so Mangart, Škrlatico, Montaž in tokrat že omenjeni Viš. 

Na pohodu smo sodelovali: Betajnov`c, Cvičkar,  Ligojn`c, Marč, Špik, Špilčk in Vezist.

Besedilo: Vezist

Fotografije: Betajnov`c, Cvičkar, Ligojn`c, Špik in Vezist