Vrhnika, 13. junij – Na Vrhniki se je prvič odvijal ekipni izziv, poimenovan Urbani gladiator, na katerem se ekipe podajo po različno dolgih trasah z ovirami. Čeprav se je odvijal prvič, zainteresiranih ni manjkalo. Šteli so jih v stotinah, ti pa so se podali s središča Vrhnike preko Verda do Retovja, od tam v Močilnik, nazaj v mesto na Staro cesto in preko Svete Trojice na izhodišče. Seveda so se trase lahko glede na dolžino – 6, 11 ali 16 km – razlikovale od navedenega. »Noro, kdor tega ni poskusil, mora! Polno adrenalina, znoja, včasih celo solz, na koncu pa zmaga nad samim seboj. Res, priporočam,« je po prihodu v cilj povedala Neža z Vnanjih Goric, ki se je prvič udeležila tovrstnega podviga. In v čem je pravzaprav bistvo teka, ki tako navdušuje? Na trasi so ovire: ogenj, voda, blato, električni pastir, prenašanje tovora… Zdi se, da bolj ko je ovira nenavadna, večji magnet je za sodelujoče – ter seveda tudi za gledalce. Plazenje po blatu je že ena takih, ki je vzbujala tisto otroško prvinskost. »Sprva sem malce kolebal, potem se pa vlegel in se plazil po trebuhu. Prvi občutki negotovosti, ki ti jih daje občutek polzenja blata pod trebuhom, so izginili že po nekaj metrih in na koncu mi je bilo že zanimivo, če ne prijetno,« je dogodivščino z blatom opisal Ožbe iz Kranja.
Tovrstne ekipne podvige v tujini poznajo že dolgo, pri nas pa so hit zadnjih nekaj let. Običaj je, da se nekatere ekipe, kar smo lahko bili priča tudi na Vrhniki, radi oblečejo v za šport nenavadna oblačila, kar je bilo opaziti tudi na Vrhniki. Očitno ljudje ob napornem in napetem delovniku potrebujejo nekaj »odbitega« - in če je zraven še koristno, v mislih imamo fizični napor, potem je to odličen recept za prijetno preživeto dopoldne in resetiranje pred začetkom novega tedna.

Blaž Špec, prvi mož v organizaciji Urbanega gladiatorja, je dejal, da čas ni prvotnega pomena, marveč sta v ospredju team-building in druženje. Zato med ekipami niso razglasili najhitrejših, pač pa so medaljo in priznanje prejeli čisto vsi. Še preden pa so jim jih nadeli okoli vratu, pa so jih tik pred ciljno črto, v vrhniškem bazenu, čakali še trije gladiatorju, ki so jim z oblazinjenimi palicami še zadnjič pokazali kaj pomeni srečati prave gladiatorje…

Gašper Tominc, foto: GT in Leon Novak